Bukarešta je v enem vikendu naredila tisto, česar Ljubljana v letih političnih obljub ni: romunski protikorupcijski tožilci so pridržali direktorja GEN-I Sonce Gregorja Hudohmeta, odrejen mu je bil pripor zaradi suma podkupnine. Miran Videtič, ki je tudi eden od naznaniteljev ovadbe zoper Vonto, pripora Hudohmeta ne bere kot osamljenea inciditenta: “To je posledica delovanja Roberta Goloba, ki je podjetje zaprl pred lastnikom, torej pred državo. Prvi tovrsten primer verjetno ne bo ostal osamljen.”
Doma je krog, ki ga je Robert Golob pustil za seboj v GEN-I, ostal brez preiskave. Komisija o GEN-I in Star Solarju ni zaživela, medtem ko je komisija pod Tamaro Vonto grobo posegala v nasprotni politični pol. Zakon o parlamentarni preiskavi, o katerem bodo volivci odločali 11.oktobra, bi takšno zavlačevanje otežila, česar se levi politični bolj očitno zelo boji – spomnimo, da so tudi v preteklosti neumorno blokirali preiskovanje energetike.
Pripor ni obsodba, je pa prvi konkreten kazenski poseg v krogu, ki ga slovenska politika že leta imenuje Golobovo energetsko omrežje, ne da bi ga kdaj res odprla. Prav tako Hudohmet ni naključno ime na robu skupine. GEN-I Sonce je hčerinska družba GEN-I, državnega trgovca z energijo, ki ga je Robert Golob vodil od leta 2006 do vstopa v politiko leta 2021. Golob ga pozna “že dolga leta” in tega ni skrival: Hudohmet je bil gost na njegovi poroki s Tino Gaber. V odzivu na Facebooku je dejal, da je za dogajanje izvedel iz medijev, da dokazov ne pozna in da “sum še ni krivda“. Golob je s tem previdno postavil mejo, do katere je pripravljen iti: osebne vezi ne zanika, vsebinskega pojasnila o tem, kako hčerinska družba podjetja, ki ga je sam gradil, pristane v romunski korupcijski preiskavi, pa ni dal.
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je aretacijo označil za vrh ledene gore poslovnega modela, ki naj bi ga imel GEN-I v času pred menjavo uprave. Zahteval je neodvisno revizijo poslovanja doma in v tujini. GEN-I je sporočil, da ima ničelno toleranco do korupcije in da podrobnosti nima. V Sloveniji se je s tem formalni del zgodbe za zdaj tudi končal.
Videtič: Ljudje si zaslužijo, da vedo, kaj se dogaja s kapitalom države
Videtič pripor bere kot posledico tega, da je Golob podjetje zaprl pred lastnikom. “Seveda sama država vpogleda v ta sistem praktično ni imela,” pravi. Žalostno se mu zdi, da na slovensko energetiko opozarjajo organi države, “ki je bila rak-rana, kar se tiče korupcije in kriminala“, in da smo “v panogi, iz katere prihaja Hudohmet”, očitno še hujši. Upa, da bo država kot lastnik čim prej dobila vpogled v poslovanje matice in hčerinskih podjetij: “To si ljudje tudi zaslužijo, da vedo, kaj se dogaja s kapitalom države, in da bodo ljudje za vse rabote, ki so jih počeli, pa naj se pišejo kakorkoli že, tudi odgovarjali.”
Račun, Balkan in komisija, ki ni zaživela
Romunija v tej zgodbi ni prvič. Leta 2017 je bil na Golobovo ime odprt zasebni račun pri Raiffeisen Bank v Bukarešti, v poslovalnici blizu tamkajšnjega sedeža GEN-I. Golob trdi, da računa ni odprl sam, da na njem ni bilo transakcij in da gre za krajo identitete; banka naj bi ga zaprla zaradi nedejavnosti, še preden so posredovali njegovi odvetniki. Javno pojasnilo obstaja, neodvisne preverbe, ki bi zadevo zaprla, pa ni bilo. Podobno velja za balkanske denarne tokove, o katerih se v javnosti govori že leta, med drugim o nakazilih prek GEN-I Beograd kosovskemu diplomatu Martinu Berishaju, in za poslovanje Star Solarja, podjetja, povezanega z Golobom. Nobena od teh niti ni dobila parlamentarnega epiloga.
Ni šlo za pomanjkanje poskusov. Državni svet je marca 2024 na tajnem glasovanju podprl zahtevo za preiskavo poslovanja GEN-I in Star Solarja ter domnevnega nezakonitega financiranja Gibanja Svoboda. Takratna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, članica Svobode, je zahtevo zadrževala z opozorili o nedoločenosti, neustavnosti in nevarnosti političnega obračuna. Komisija je bila odrejena šele maja 2024 in konstituirana junija. Vodil jo je poslanec Svobode Tomaž Lah. Konkretnega dela ni začela. Julija 2025 je zavrnila dokazni predlog SDS za zaslišanje 70 prič. Več kot leto dni po ustanovitvi je ostala procedura brez vsebine. Drugo zahtevo opozicije za preiskavo energetike je Klakočar Zupančičeva vrnila v dopolnitev zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila zakonodajno-pravna služba. Ustavno sodišče je maja 2026 zahteve glede akta o tej komisiji zavrglo, ker akt ne velja več. RTV Slovenija je takrat zapisala, da komisija “nikoli ni zares zaživela”.
Videtič v tem ne vidi naključja
“V obdobju 2022–2026, ko je Golob dobil popolno oblast v državi, je očitno sistem popustil pred pritiski tega miljeja. Vse te nadzorne, represivne institucije so delale v korist enega človeka,” poudarja. Najboljši primer se mu zdi prav komisija o GEN-I: “Formalno sicer ustanovljena preiskovalna komisija, ki je preiskovala rabote v Gen-I, pa vendarle jo je vodil poslanec Svobode. In predstavljajte si človeka, ki je bil kadrovsko in finančno odvisen od Roberta Goloba, kako vneto in motivirano je preiskoval take zadeve.”
“Torej mi smo z Golobovim vodstvom, v koaliciji z mediji, v koaliciji s civilno družbo oziroma z nevladniki, postali pravzaprav farsa od države in v štirih letih se lahko naredi veliko, veliko škode, pravzaprav škode, ki je enostavno v enem mandatu ali pa v dveh ni možno sanirati. Zdaj si pa predstavljajte, da to ni samo ta mandat. Tudi v prejšnjih mandatih, ko so bili na oblasti ljudje, ki so blizu Robertu Golobu, in hitro lahko pridemo do desetih, petnajstih let, ko je pravzaprav ta falanga delala s podjetjem, kar je pravzaprav želela,” dodaja.
Manipulacije s “politično policijo”
Isti politični pol, ki danes svari pred “politično policijo”, je v prejšnjem mandatu parlamentarno preiskavo uporabljal široko, ko je šlo za nasprotni tabor, in ozko, ko je šlo za energetiko. “Tamara Vonta je primer nečesa, kar nam kaže, da se je to, s čimer nas danes strašijo nevladniki, pravzaprav že dogajalo. Vendar se na žalost ni dogajalo tisto, kar bi se moralo dogajati. Ni se preiskovalo tistih, ki bi se jih moralo preiskovati, torej nosilcev javnih funkcij, ampak se je preiskovalo ljudi, ki so bili kritični do te iste Golobove oblasti. In največ, kadar smo bili kritični, tokrat umeščam tudi sebe zraven, ravno na polju energetike,” je pojasnil. Vonta je domnevno zlorabila uradni položaj in neupravičeno pridobivala poslovne skrivnosti. Zoper njo je bila vložena kazenska ovadba s strani Zavoda za zaščito žrtev zlorabe parlamentarne preiskave 2022–2026 ter ostalih sedem naznaniteljev, med katerimi je tudi Videtič.
Zakon o parlamentarni preiskavi “gre v pravo smer”
V nedeljo, 11. oktobra, volivci odločajo o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja. Vprašanje je, ali naj se zakon uveljavi. Novela oži krog tistih, ki lahko že na začetku z zahtevo za ustavno presojo ustavijo preiskavo. Podporniki, predvsem SDS in NSi, pravijo, da gre za učinkovitejši parlamentarni nadzor.
Na vprašanje ali bo sprejet Zakon o parlamentarni preiskavi končno omogočil odkrivanje morebitne korupcije na področju energetike, ki je v Sloveniji še precej neraziskana, odgovarja: “Ni zakona, ki bi bil lahko uspešen, če niso ljudje na pravih mestih, tisti, ki sedijo na nekih mestih, motivirani za preiskovanje takih zadev in če niso dovolj državotvorni, da ne gledajo na imena, ampak gledajo na ideološke somišljenike.” Vseeno meni, da je novela šla v pravo smer. “Videli smo, blokirali so jo, danes strašijo, kaj se bo vse dogajalo, pa vendarle vidimo, da se že dogaja.”
T.B.