Potem ko je bil julija zavrnjen vladni predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki prinaša nekatere poenostavitve, kot je odprava obvezne izdaje računa v papirni obliki, je vlada v četrtek na 255. dopisni seji potrdila predlog nove novele zakona z namenom poenostavitve in administrativne razbremenitve davčnih zavezancev in davčnega organa. Ekonomista dr. Igor Masten in dr. Matej Lahovnik se strinjata, da gre tukaj v glavnem za administrativno olajšavo. “Gre za okolju, potrošnikom in podjetnikom prijazen ukrep”, poudarja Lahovnik.
Predlog zakona poleg odprave obvezne izdaje računa v papirnati oblik določa ukinitev praga za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Danes namreč velja, da so obvezni davčni zavezanci tisti kmetje, katerih promet iz osnovne dejavnosti znaša prek 7.500 evrov na leto. Omogoča tudi uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida.
Davčnim zavezancem ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost, omogočena pa bo tudi večja fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti prek sistema eDavki. Po besedah ministrstva za finance se ne bo le poenostavilo in administrativno razbremenilo davčne zavezance in davčni organ, ampak tudi sledilo ciljem okoljske politike.
Cilj predloga novele je tako uresničitev načela obdavčitve z DDV v državi članici potrošnje (namembni državi članici), to pomeni po stopnjah, ki se uporabljajo v Sloveniji, vključno z dobavami blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga. Predlog ukinja tudi oprostitve plačevanja DDV na blago v pošiljkah neznatnih vrednosti, ki se v Slovenijo uvozi s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav.
Stremeti bi morali k čim več transakcijam v elektronski obliki
Po besedah dr. Mateja Lahovnika sicer ne gre za nek revolucionarni predlog, gre pa v smeri manjših administrativnih omejitev. “Gre za okolju, potrošnikom in podjetnikom prijazen ukrep.” Po besedah Lahovnika ni logike, da bi obdržali sistem, kot je bil ta do sedaj, da v primeru, ko nekdo plača s kartico in je transakcija lahko sledljiva, da bi morali na vsak način še izdajati račun, razen če potrošnik to želi zaradi garancije ali kaj podobnega.
Lahovnik zagovarja prepričanje, da bi morali v Sloveniji stremeti k temu, da bi bilo čim več transakcij v elektronski obliki. Potrebno je namreč okrepiti nadzor nad gotovinskimi plačili, ker je tam največ sive ekonomije in podobnega. Pri elektronskih transakcijah je potrebno čim bolj poenostaviti stvari, ker so vedno sledljive. “Je korak v smeri bolj prijaznega poslovanja za potrošnike, podjetnike in predvsem do okolja. Konec koncev marsikdo listke od računov ovrže in se ti nato valjajo po ulicah in trgih.”
Administrativne olajšave, ki v določeni meri zmanjšujejo stroške
V primeru plačila s kartico je izdaja računa nepotrebna, poudarja Lahovnik in dodaja, da imajo v Avstriji podoben režim. “Že ko sem v Avstriji smučal, so me vprašali, če potrebujem račun, ko sem plačeval s kartico. Transakcija je vendarle zabeležena in ustrezno evidentirana.” Dr. Igor Masten se z Lahovnikom strinja, da gre v glavnem za administrativno olajšavo. “Dodatni odpiski za kmete in električna vozila v določeni meri znižajo stroške, da je zadeva bolj prijazna. Sploh če ni potrebe za izdajanje računov v fizični obliki, vse to do določene mere tudi poceni.”
Nina Žoher