“Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda”, ob dnevu znanosti med drugim izpostavlja slovenski premier Janez Janša.
V uvodu poslanice predsednik vlade opominja, da se ljudje po spletu naključij rodimo v zelo različnih življenjskih okoliščinah. “Nekateri v okolju, polnem priložnosti, drugi pa morajo za vsak korak naprej vložiti bistveno več truda.” Kot poudarja, sta bila znanje in izobrazba skozi zgodovino sodobne civilizacije vedno najpomembnejša izenačevalca teh razlik. Zaradi njiju o posameznikovi usodi namreč ne odločata več le družinsko poreklo in premoženje staršev, temveč tudi njegove lastne sposobnosti in trud.
Znanost je pomembno oblikovala slovensko identiteto
Prav danes po njegovih besedah prva matematična znanja nekje v Sloveniji pridobiva naslednji Jurij Vega, na drugi strani države pa se osnov fizike uči novi Jožef Štefan. Pri tem opominja, da širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo predstavlja tudi naložbo v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda.
“Slovenci imamo za takšno prihodnost izjemna izhodišča”, navaja v nadaljevanju in dodaja, da smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je namreč polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet. Opominja, da je sin slovenskega izseljenca Franca Suhadolca vodil ekipo, ki je razvila legendarni Boeing 747 – enega najprepoznavnejših simbolov tehnološkega napredka 20. stoletja. “Janez Puhar je z izumom fotografije na steklu poznan kot pionir svetovne fotografije. France Rode je bil eden od izumiteljev danes tako samoumevnega elektronskega žepnega kalkulatorja. Herman Potočnik Noordung je vizionarsko pomagal tlakovati pot v neskončno vesolje”, navaja in dodaja, da je znanost pomembno oblikovala slovensko identiteto in jo postavila na zemljevid sveta.
Umetne inteligence se ne smemo bati
Janša pravi, da danes vstopamo v novo tehnološko resničnost, v kateri bo znanost igrala še pomembnejšo vlogo kot doslej. “Umetna inteligenca – v Ameriki jo pogosto imenujejo tudi superinteligenca – že danes močno vpliva na naše učne metode, raziskovalne pristope in načine sporazumevanja. Njene zmožnosti so izjemno široke: pospešuje preboje v znanosti, pomaga pri nastajanju inovativnih zdravil, optimizira industrijske postopke in odpira povsem nova področja znanosti, ki so bila še pred kratkim popolnoma nedostopna. Nekateri napovedujejo mračnjaške scenarije o umetni inteligenci kot rablju človeštva, a podobnih pomislekov je bila nekoč deležna tudi znanost sama.”
Janša pravi, da je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo po njegovih besedah vedno zastavljali mi sami. “Njeno usmerjanje bo v rokah ljudi – ljudi z vrednotami. Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati.” Kot pravi, moramo namesto tega poskrbeti, da bomo imeli dovolj modrosti, da jo bomo obvladali in uporabili v dobro vseh ljudi.
“Prihodnosti človeštva namreč ne bo pisala umetna inteligenca v vakuumu. Odločali bomo ljudje in od nas je odvisno, kam jo bomo usmerili”, opozarja in dodaja, da nam morata biti pri tem vodili tako znanstvena metoda kot človekova vest, da bo znanost skozi ustvarjalnost izpolnila svoje osnovno poslanstvo – postati in ostati najmogočnejša gonilna sila človeškega napredka. “Ob dnevu znanosti iskreno čestitam vsem slovenskim znanstvenikom, ki Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo k temu, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega. Za nas in za prihodnje generacije”, še sporoča premier Janša.
Ž. N.