Še en fake news naročeni članek v New York Timesu – nastal v logih tranzicijske elite!

Datum:

Da se naša leva aktivistična opozicija ne naveliča produciranja izvozno-uvoznih člankov, pravzaprav ne preseneča, pametnejšega dela več kot očitno tako ali tako nimajo. Andrew Higgins, ki piše za New York Times, je zdaj že kar dežurni pisec KUL-ovcev, vendar pa pred objavo prispevka očitno tudi on ne preveri dejstev. V zadnjem članku je bilo namreč govora o tem, kako drastično pada podpora premierju Janezu Janši, medtem ko še je portal 24ur objavil zadnjo raziskavo Vox populi, po kateri bi na volitvah še vedno zmagala največja koalicijska stranka SDS, in to še z višjim odstotkom kot pri zadnjem merjenju. Trdo desna vladajoča stranka premiera, katastrofalno pada v anketah”, so zapisali v časniku New York Times medtem, ko je na isti dan na 24ur objavljena anketa, ki pravi: “Po zadnjih podatkih bi, če bi bile volitve v nedeljo, največ vprašanih volilo stranko SDS (19,1 odstotka), kar je en odstotek več kot pri zadnjem merjenju.”

Slovenija še nikoli ni imela toliko omemb, toliko člankov v tujih medijih kot v zadnjem letu. Premier Janez Janša je vsekakor zelo dobro prepoznavna tržna znamka in resnično bi lahko rekli, da se gre leva opozicija z izvozom “novic” izvrsten branding – če ne bi imel njihov branding vsaj ene pomanjkljivost, in sicer, da se identiteta slovenskega izvoznega branda ne ujema z njegovo podobo oziroma imidžem. Po domače povedano, naši levičarski “marketinški strokovnjaki” slovenskega premierja prikazujejo v luči, ki je svetlobna leta stran od realnosti – kar pa se dolgoročno večinoma ne obnese. Zakaj bi bilo to problematično? Predvsem zato, ker gre v tem primeru za osebno znamko, ki (v očeh prejemnikov) prenese svoje lastnosti na podjetje, izdelek oziroma na državo. Kar pomeni, da bodo vse slabe lastnosti, ki jih protivladni aktivisti skušajo pripisati premierju, na koncu nosila Slovenija. Kratko bodo potegnili tudi ustvarjalci te kampanje, saj bodo zaradi neujemanja izgubili še tisto trohico kredibilnosti, ki so jo do sedaj morda še premogli. Bo to škodovalo tudi Janši? Javnomnenjske raziskave kažejo nasprotno – na volitvah bi ponovno zmagala stranka SDS. V Sloveniji aktualnega premierja namreč že dolgo poznamo, zato volivci seveda ne nasedejo marketinškim pravljicam, pa naj jih še tako pogosto ponavljajo. Naši protivladni aktivisti, leva opozicija, ki je šla v svojem boju za oblast že praktično na nož, si dela medvedjo uslugo, ko prek slovenskih meja meče slabo luč na našo državico, ki naj bi bila na sončni strani Alp. Razen če je njihov cilj tovrstnega “trženja” prav ta, torej da nas v očeh določenega dela tuje javnosti premaknejo na osojno stran.

Naši levičarski strokovnjaki na področju marketinga, so ponovno segli čez Lužo, po poročanju 24ur, ki se tokrat (poleg Dela, Dnevnika, Večera, Mladine itd.) ukvarja tudi z uvozom, naj bi o Sloveniji ponovno pisal New York Times. Tam o Sloveniji očitno vedo več kot mi sami, objavili so namreč trditev, da “V Sloveniji trdo desna vladajoča stranka premiera, ki ima rad Trumpa, katastrofalno pada v anketah.” To naj bi zapisal dobitnik dveh Pulitzerjevih nagrad Andrew Higgins, kar je precej zaskrbljujoče – glede na to, da nekritično povzema predane informacije oziroma, da sploh dovoli uporabo in zlorabo svojega imena, bi se morali vprašati, če sploh še dosega kriterije, ki so potrebni za pridobitev te prestižne nagrade v novinarskem in literarnem svetu. Razen seveda, če je prejeta nagrada s področja domišljijskega leposlovja. V prispevku piše, da so populistični voditelji Vzhodne Evrope, posebej Slovenije, Madžarske in Poljske, doma vse manj priljubljeni.  Po njegovih (?) besedah desničarski val, ki ga je v Vzhodni Evropi dvignila presenetljiva zmaga Donalda Trumpa v ZDA leta 2016, še ni treščil ob tla, a je trčil ob resno oviro – voditelji niso najbolj priljubljeni. “Zmagali so zaradi nastopanja proti nepriljubljenim elitam, izkazalo pa se je, da tudi njih ne marajo preveč,” je zapisal avtor in navedeno med drugim pripisal ukrepom proti pandemiji – kar je naravnost smešno. Noben voditelj države se seveda ni poslužil protikoronskih ukrepov zato, da bi si povečal priljubljenost, pač pa zato, da bi zavaroval zdravje, življenja ljudi in se čim prej znebil virusa. Zanimivo je tudi pogledati, kdo na družabnih omrežjih deli dotični članek. 24hrsnewsworld.com, ki ga vidimo spodaj, ima namreč točno 50 sledilcev.

Na volitvah bi zmagala stranka SDS; impotenca levice je grozljiva
Slovenski premier Janez Janša je morda med nepriljubljenimi populisti v regiji najbolj ogrožen, v nadaljevanju ugotavlja Higgins in omenja padec podpore vladi v anketah ter proteste z več deset tisoč udeleženci – kar se seveda ujema s štetjem naše leve opozicije. Navaja tudi nekdanjega Janševega ministra Žigo Turka, da je Janša tako oslabljen, da “nima več moči za nič razen preklinjanje sovražnikov na twitterju”. Seveda je omenjena tudi želja po podrejanju medijev, o stanju v Sloveniji pa naj bi pričal tudi “razočarani” nekdanji podpornik Janše, zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je povedal, da ima premier zvesto bazo 25 odstotkov volilnega telesa, vendar je veliko uspešnejši pri mobilizaciji svojih številnih nasprotnikov. “Njegova baza ga podpira, vendar ga številni naravnost sovražijo,” je dejal. Nekdanji šef slovenske obveščevalne agencije Damir Črnčec in nekdanji podpornik pa naj bi dejal, da je zbegan. “Vsi iščemo logiko: kako lahko v politiki zmagaš, ko se nenehno spopadaš z vsemi?” Še najbolj verodostojen je komentar našega zvezdniškega filozofa Slavoja Žižka, ki se sicer pozicionira bolj na levo stran, a kljub temu premore dovolj intelekta, da tudi “svojim” nalije čistega vina: “Impotenca levice je grozljiva,” je prepričan Žižek. Medtem ko je 24ur objavil najnovejšo raziskavo Vox populi, ki je vladi sicer zabeležila nizko podporo, vendar pa bi na volitvah v državni zbor – če bi bile v nedeljo, še vedno zmagala največja koalicijska stranka SDS in to z višjim odstotkom, kot pri zadnjem merjenju. “SDS bi na podlagi opredeljenih volivcev lahko računala na okoli 30-odstotno podporo oziroma okoli 29 mest, kar bi bilo bolje kot leta 2018,” so zapisali.

Poleg domnevnih besed Žige Turka, pa so navedli še citat predstavnika za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo, Mitje Iršiča, ki naj bi o Janši dejal: “Je strasten človek, ki govori stvari na Twitterju,” ter ob tem dodal, da vendar obstaja razlika med tem, ko na internetu poveš kaj neumnega in to uresničiš v resničnem življenju. “Lepo, da omenjate ta članek, kjer ne jaz, ne Žiga nisva rekla tega kar nama novinar pripisuje,” se je na članek portala 24ur že odzval Iršič. Obenem pa ga je tudi še zanimalo, zakaj so izpustili tisti del kjer piše, da prav oni pošiljajo članke v Prago na preverjanje, da slučajno ne užalijo Janše.

Kdo je Andrew Higgins, ki nekritično povzema izvozne artikle naših protivladnih aktivistov?
Andrew Higgins se je rodil v Veliki Britaniji in odraščal v Chicagu, na univerzi Cambridge je diplomiral iz orientalskih študij, na Middlebury Collegeu pa je študiral ruščino in arabščino. Pri New York Timesu je sedaj vodja oddelka za vzhodno in srednjo Evropo s sedežem v Varšavi. Preden je februarja 2021 zasedel to funkcijo, je delal kot  dopisnik iz Moskve. Bil je v ekipi, ki je leta 2017 prejela Pulitzerjevo nagrado za mednarodno poročanje, in vodil ekipo, ki je isto nagrado dobila leta 1999 (poročanje o pretresih Rusije Borisa Jelcina) medtem ko je bil šef moskovskega urada za The Wall Street Journal. Preden je delal v The Timesu, je bil gospod Higgins šef kitajskega urada v The Washington Postu od leta 2010 do 2012, vendar je imel sedež iz Hongkonga, zaradi zavrnitve kitajske vlade, da bi mu podelila vizum. Higgins je sicer svojo kariero začel v Reutersu, kjer je delal kot dopisnik iz vzhodne Afrike, srednje Afrike in Francije. Je tudi soavtor knjige “Tianamen: posilstvo iz Pekinga”.

Sicer pa se po kratkem pregledu spleta izkaže, da je Higgins očitno dežurni pisec nasprotnikov naše aktualne vlade. 16. junija je namreč prav tako pisal o Sloveniji in precej obsežno citiral urednika Mladine Grego Repovža ter se razpisal o sagi s Slovensko tiskovno agencijo (STA). V prispevku je bilo govora tudi o neizmerni krivici, ki se je pripetila določenim medijem, ko na letošnjem razpisu niso bili uspešni in za razliko od prejšnjih let, letos niso prejeli sredstev. Marko Milosavljevič, profesor novinarstva na FDV-ju in odkrit kritik gospoda Janše pa je dejal, da grožnje medijem presegajo žaljivke Twitterja. Skratka, ni potrebe po povzemanju, izvozno-uvozni repertoar naše aktivistične levice znamo namreč že vsi praktično na pamet.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Italija: 10-letna deklica zanosila po posilstvu bangladeškega imigranta

V italijanskem azilnem domu se je zgodil grozljiv spolni...

Izvršilni odbor stranke Glas upokojencev ni ugotovil nepravilnosti

Na izvršilnem odboru stranke Glas upokojencev, iz katere so...

Erjavec je nacionalna grožnja – če za njegovo aktivacijo v slovenski politiki stojijo Rusi

Ponovna aktivacija Karla Erjavca, ki je celo politično kariero...

Boštjan M. Turk: Ne potrebujemo starih potegavščin in novega Viranta

"SDS je bila vedno pripravljena sodelovati. V tem ni...