Poslanci Evropskega parlamenta so potrdili novo uredbo o Co2 standardnih za osebna in lahka gospodarska vozila. Uredba, preprosto povedano, prepoveduje avtomobile z motorji na notranje izgorevanje v imenu klimatske nevtralnosti. Natančneje, avtomobili, ki za gorivo uporabljajo bencin ali dizel, bodo morali izginiti s cest Evropske unije do leta 2035, če bo omenjena uredba prestala glasovanje tudi na Svetu EU. Parlament je bil pri tem glasovanju izrazito razdeljen. Za je glasovalo 340 evropskih poslancev, proti 279. Med poslanci, ki so glasovali za prepoved, je najti celoten nabor poslancev iz leve politične provinence, med nasprotniki predloga pa Milana Zvera, Romano Tomc, Ljudmilo Novak in Franca Bogoviča.
“Zdrav razum že dolgo nima večine v EP. Leva ideologija nas potiska v svet, kjer bo prepovedano normalno voziti, jesti in skrbeti za družino. Bil sem PROTI predlogu, ki ga ne podpira niti stroka, škodoval pa bi nižjim in srednjim slojem ter uničil milijone delovnih mest,” je izrazito sporno uredbo komentiral poslanec Zver kmalu po glasovanju, kot tudi poslanka Romana Tomc, ki je zapisala, da je glasovala proti novim pravilom, ker verjame v čisto prihodnost “a s tem ciljem hranimo le globaliste, ki prek raznih NVO-jev potiskajo EU v propad”.
Poslanci slovenske politične levice so bili očitno drugačnega mnenja. Matjaž Nemec in Milan Brglez iz vrst Socialnih demokratov sta glasovala za prepoved, kot tudi “liberalca” Klemen Grošelj in Irena Joveva. Nemec in Brglez svojega glasu še nista obrazložila, tudi Grošelj in Joveva ne. O razlogih za glas proti smo povprašali poslanca Evropskega parlamenta Milana Zvera, ki sta ga pri glasovanju vodila dva bistvena razloga, prvi, da je v EU že dalj časa opaziti boj proti avtomobilski industriji, ki je nosilec razvoja v Uniji, te prehitre in resnici na ljubo radikalne odločitve pa ji močno škodijo. “Izgubljeno bo na desetine milijonov delovnih mest,” razmišlja poslanec in to ob tem, da Evropa do leta 2035 sploh ni sposobna proizvesti dovolj električne energije, da bi nadomestila fosilna goriva.
Drugi razlog, kot pojasnjuje, pa je širša agenda, ki jo v Evropski uniji vodi politična levica. “Poglejmo le Fit for 55, reforme znotraj paketa, ki ga vodi komisar Timmermnas, so uničujoče za gospodarstvo, pa tudi socialno kohezijo v EU. Potiska se nas v radikalne spremembe osebnih navad pri prehrani, hkrati želijo radikalno zmanjšati število goveda, čeprav čreda, torej število krav v Evropi ni drugačno, kot je bilo pred 50 leti. Sedaj je govedo kljub temu glavni krivec za onesnaževanje okolja. Gredo celo tako daleč, nekateri pišejo, da celo otroci, dojenčki močno negativno vplivajo na nizkoogljično družbo. Skratka, gremo v skrajnosti. Tudi sprejem te uredbe kaže na to, da razumno večinsko odločanje v Evropskem parlamentu ni več samoumevno,” je povedal Zver. Poslanec še meni, da je ideologija oz. paradigma, ki se širi po evropskih institucijah, izjemno močna, a hkrati nevarna za gospodarski razvoj Evrope in socialno kohezivnost. Iz geostrateškega vidika pa marsikomu ustreza, predvsem državam,kot je Rusija, Kitajska, Indija, Brazilija, ki svojih industrijskih kapacitet ne bodo samoomejevale (v imenu zelenega prehoda) kot države Evropske unije.
Se obeta rdeča luč Sveta EU?
Na vprašanje, ali bo uredba prestala glasovanje Sveta EU, kjer se bodo o njej izrekli voditelji evropskih držav, Zver odgovori, da ne. Nasprotovale ji bodo tudi velike države, meni poslanec, kot je na primer Nemčija, ki se zaveda ekonomski realnosti, ki jih uredba naslavlja.
Zeleni, avtonomni in revni
Z zelenim prehodom so nujno povezane tudi geopolitične posledice. Zagovorniki zelenega prehoda trdijo, da se z zelenim prehodom zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv, kar posledično povečuje strateško avtonomijo in neodvisnost od dobaviteljev energije, kot je denimo Rusija. Zver na to odgovarja: “Lahko si avtonomen, ampak v tej avtonomiji tudi reven. Tudi Albanija je po drugi svetovni vojni razglašala, da je avtonomna, na koncu pa je bila predvsem revna. Potrebno je biti umeščen v prostor kot močan dejavnik, in šele ko si močan, si lahko avtonomen. Avtonomija ne more obstajati v nebogljenosti. Evropa ne more kar odpisati fosilnih goriv in narediti prehoda na druge vire energije – ki jih nima, vsaj ne v zadostni meri. Skratka, še vedno smo vezani na fosilna goriva, dokler ne bomo imeli realnih nadomestil.”
Ideološki odtisi levice
Poslancu nato zastavimo vprašanje, ali se Evropski parlament v tem primeru obnašal neodgovorno. “Težko bi rekel, da je Evropski parlament neodgovoren. Levica ima pač večino v EP in zato lahko izglasujejo, kar koli želijo. Zato imamo tudi toliko spornih dokumentov, ki jih sprejema EP. Odtis leve ideologije se pozna na praktično vseh dokumentih, ki jih v zadnjem mandatu sprejema Evropski parlament.”
Katastrofalne posledice tudi za slovensko gospodarstvo
Evropskega poslanca ob koncu pogovora povprašamo, kakšen bi lahko bil vpliv omenjene uredbe na Slovenijo. V Sloveniji na leto prodamo približno 50 tisoč novih vozil. Lansko leto se je prodalo 2 tisoč električnih vozil. Ko razmišljamo, kakšne učinke bi ta uredba lahko imela na Slovenijo, se nam utrneta dve veliki vprašaji. Prvič, kako bo videti ta prehod na električna vozila, saj so trenutne preference potrošnikov, predvsem pa tehnične realnosti na strani vozil z motorji z notranjim izgorevanjem, pa tudi, kakšni bodo učinki na slovenske izvoznike. Vemo, da je Slovenija del avtomobilske proizvodne verige. Spomnimo le na Revoz in številne družbe, ki izdelujejo sestavne dele ali polizdelke za nemško avtomobilsko industrijo.
Zver odgovarja, da bi lahko uredba “v primeru implementacije povzročila gospodarsko katastrofo za tuje proizvajalce in posledično tudi za Slovenijo, saj smo pomemben člen v tej verigi. Na tisoče podizvajalcev dela za avtomobilsko industrijo. Problem električnih vozil je, da v Sloveniji nimamo dovolj močnega omrežja. Politika je svoje zahteve postavila prehitro, energetski sistemi pa niso sposobni zadovoljiti teh zahtev. Že samo ena petina električnih avtomobilov bi povzročila izjemen pritisk na proizvajalce elektrike. Težko si predstavljam, da bi bilo mogoče uredbo, ki smo jo sprejeli v EP, v Sloveniji kar tako enostavno implementirati.”
Zakaj so poslanci levice glasovali za to uredbo?
“Ker je to leva paradigma. Gre za ideološko glasovanje ne oziraje se na posledice. Takšnih glasovanj je še veliko, tudi na področju kmetijstva,” zaključi evropski poslanec.
Gal Kovač