Kakor se pogajanja petih strank, LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS, o sodelovanju v manjšinski vladi Marjana Šarca bližajo koncu, tako se začenja delitev ministrskih stolčkov. Eden od kandidatov naj bi bil tudi vidni član SD in nekdanji visokošolski minister v vladi Alenke Bratušek, dr. Jernej Pikalo.
Eden glavnih pogajalcev Socialnih demokratov za vstop v skrajno levo Šarčevo koalicijo Jernej Pikalo pa pod drobnogled ljudstva ni padel zaradi šušljanja o mogočem ministrskem položaju, temveč tudi zaradi ročne ure, katere vrednost je ocenjena na sedem tisoč evrov. To samo po sebi še ne bi bilo sporno, a kaj, ko je dotični član Socialnih demokratov, ki so jih polna usta o “socialni pravičnosti” in razdeljevanju tujega. Še bolj pa ta ročna ura postane zanimiva, ko si pogledamo, kaj je pisal nekdanji minister junija letos in kaj počne sedaj.
Pri levičarjih se vedno hitro pokaže njihov kaviar-socializem. Eno velja za umazane množice, drugo za njih same. Pikalo tu ni nič drugačen. Če je pred mesecem in pol v Večeru po volitvah trdil, da je potrebno spoštovati voljo ljudstva, je sam kaj hitro poteptal lastna načela zato, da bi se prerinil v vlado. Tako je sam zapisal 19. junija v Večeru: “Rezultate volitev je mogoče prevajati na več načinov, a vedno drži eno: voljo ljudi, izraženo v številu glasov, je treba vedno spoštovati. Če je nekdo dobil en glas več kot naslednji, je to treba upoštevati pri grajenju zavezništev in konsenzov.”
Prednost zmagovalcu volitev
Ob tem je poudaril, da “če pade to kvantitativno načelo, potem je odprto vse, kajti ne velja nič. Tretji je lahko prvi, četrti je lahko vse. V takšni igri premetavanja številk, kjer se rezultati relativizirajo, najslabšo potegne mnenje ljudi, izraženo na volitvah. Če kaj, mora politika doumeti sporočilo volivk in volivcev in primerno, ne glede na osebne želje, rezultate glasovanja prevesti v operativni politični konsenz.”
Ob tem je takrat poudaril: “Če je v tem trenutku kaj politično pomembno, je to politična stabilnost. Priti do operativnega konsenza, ki bo Sloveniji v prihodnjih letih omogočal, da bo stabilna politična skupnost, ki je ne bodo zamajali niti veliki politični izzivi. Sedaj je čas za potrpežljivo razpravo političnih akterjev, ne pa za njeno zapiranje.”
A. B.