Lokalne odločitve po besedah poslanca SDS Andreja Kosija neposredno vplivajo na naše vsakdanje življenje. “Referendum odpira vprašanje, kdo naj ima volilno pravico na lokalnih volitvah v Sloveniji. 11. oktobra odločamo, komu naj pripada ta pravica,” izpostavlja poslanec, stranka SDS pa ob tem opominja, da volilna pravica ni le pravica, ampak tudi odgovornost do skupnosti, v kateri živiš in o kateri odločaš.
Vse do četrtka se lahko volilni upravičenci pred nedeljskim glasovanjem predčasno odpravijo na volišča in se opredelijo glede novele zakona o parlamentarni preiskavi in treh posvetovalnih referendumov (o ukinitvi prispevka za RTVS, o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah). “Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?” se glasi referendumsko vprašanje, v zvezi s katerim smo se pogovarjali s poslancem Andrejem Kosijem.
Najprej nas je zanimalo, zakaj se sam zavzema ZA to, da se državljanom tretjih držav odvzame volilno pravico na lokalnih volitvah. Od leta 2002, ko je bilo s spremembo zakona o lokalnih volitvah tem tujcem omogočeno glasovanje na lokalnih volitvah, do letos se je po njegovih besedah število volilnih upravičencev, državljanov tako imenovanih tretjih držav, znatno povečalo. “Če je bilo teh državljanov leta 2002 10.000, je letos teh upravičencev 103.000. Nekje v povprečju znaša delež teh državljanov z volilno pravico na lokalnih volitvah približno šest odstotkov. Leta 2002 pa je bilo to nekje pol odstotka vseh volilnih upravičencev.” Omenil je primerjavo med letoma 2022 in 2026, torej od predzadnjih volitev do letos, in sicer, da se je število teh volilnih upravičencev, torej državljanov iz tretjih držav, povečalo za 35 odstotkov. “Torej se znatno povečuje in v nekaterih lokalnih skupnostih ta odstotek volilnih upravičencev znotraj vseh volilnih upravičencev znaša približno že od deset pa tam do 12 in celo nekoliko več odstotkov v nekaterih občinah, kar pomeni, da se je vpliv teh tujcev na izid lokalnih volitev drastično povečal.”
Kosi poudarja, da je s tem zmanjšan vpliv državljank in državljanov, “kar pa je nekako v nasprotju z Ustavo RS, kajti ta jasno govori, da ima oblast ljudstvo, ki jo državljanke in državljani izražajo neposredno z volitvami in dejansko imajo tudi Slovenke in Slovenci, torej državljanke in državljani RS, pravico do samoodločbe.” Kar se tiče volilne pravice, pravi, da je v 43. členu ustave jasno zapisano, da zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. “Takrat so to omogočili na lokalnih volitvah, v kolikor pa se situacija zaradi takšnih ali drugačnih razmer spremeni, pa se lahko to tudi ukine. Dejansko smo mi šli v ukinitev, ker hočemo ohraniti dejansko tisto ustavno izvornost, torej samoodločbo slovenskega naroda, in predvsem zato, da ohranimo vpliv državljanov in državljank na izid na lokalnih volitvah. Mislim, da je neprimerno, da tujci, ki sicer res imajo prebivališče v Republiki Sloveniji, odločajo o tem, kdo bo vodil lokalno skupnost.”
Ne širijo sovraštva do tujcev
Ker lahko poslušamo očitke, da se v zvezi s tem vprašanjem razdvaja in širi sovraštvo, smo ga povprašali za komentar glede tega. Po besedah Kosija se pojavljajo očitki, kot so, da gre za sovraštvo, ksenofobijo in da s tem širijo ali skušajo povzročati sovraštvo. Očitke nasprotnikov označuje kot neustrezne. “Ne širimo sovraštva do tujcev,” pravi in dodaja, da so tujci vedno dobrodošli, konec koncev so pomemben del sedaj pri pomanjkanju delovne sile. Vendar je po njegovih besedah potrebno razumeti, da nekdo, ki živi v državi, še ne pomeni, da ima zagotovljene kar vse pravice. “Torej tujci imajo vse pravice, kar se tiče zdravstvenega varstva, izobraževanja, dela, pravnega varstva, bivanja, kot vsi državljani, razlika pa je v tem, da nimajo pravice voliti in odločati o tem, kdo dejansko bo na oblasti v lokalni skupnosti, tako kot tudi ne odločajo na državnem nivoju, in seveda dejstvo je, da s tem ohranjamo tisto razliko med tistimi, ki so državljani, in med tistimi, ki samo na nekem področju, lokalni skupnosti, živijo,” je pojasnil.
14 evropskih držav tujcem tudi ne omogoča voliti na lokalnih volitvah
Prav tako pa je potrebno po besedah Kosija tukaj izpostaviti, da kar 14 evropskih držav tujcem tudi ne omogoča voliti na lokalnih volitvah. Tudi tri sosednje: Avstrija, Italija in Hrvaška. Od evropskih pa tudi Nemčija, Francija in nekatere države, ki imajo že dolgoletno tradicijo demokracije. Španija in Portugalska pa omogočata samo nekaterim državljanom držav, s katerimi imajo sklenjen bilateralni sporazum, da lahko volijo na lokalnih volitvah. “Tako da v bistvu s tem sledimo tudi nekako evropskim načelom, ampak dejstvo je, da se je situacija, kar se tiče števila tujcev in pa vpliva, izdatno spremenila. Prepričan sem, da če bi bila takšna situacija leta 2002, da se takratna oblast ne bi odločila za to, da bi tudi tujci imeli volilno pravico na lokalnih volitvah,” pravi.
Zanimalo nas je še, kako pomembno se mu zdi, da se ljudje odpravijo na referendume in se opredelijo glede tega kot tudi ostalih treh vprašanj. “Zelo pomembno je, da gredo na referendum, kajti to je ena demokratična možnost, da lahko odločamo o konkretnih vprašanjih.” Opomnil je, da bodo lahko 11. oktobra vsi volilni upravičenci opredelili glede štirih referendumskih vprašanj. Na zakonodajnem referendumu se bo odločalo, ali smo za večjo učinkovitost preiskovanja korupcije. “Tukaj pozivam, da smo ZA,” pravi. Ker bi nacionalna televizija morala predstavljati neodvisen medij, sedaj pa nekako postaja medij leve politične opcije, se bo ljudi po njegovih besedah povprašalo glede ukinitve obveznega RTV prispevka. “Odločali se bomo o tem, ali naj delo postane vrednota in da se naj zloraba socialne pomoči za nedelo ukine, in se dejansko tistim, ki so zmožni in zdravi za delo, pomoč pogojuje z družbeno koristnim delom. S tem se nekako nazaj uvaja tistega, ki je dolga leta na sociali, da začne z delom. Seveda pa se bo odločalo tudi o tem, da se tujcem onemogoči voliti na lokalnih volitvah in se s tem uveljavi večjo veljavo državljankam in državljanom RS.”
Ž. N.