V Nigeriji se nadaljuje množično versko preganjanje, poskočilo je tudi število ugrabitev. Trump državno uvrstil med posebno zaskrbljujoče države.
Direktor krščanske humanitarne organizacije Open Doors US (Odprta vrata ZDA) Ryan Brown je v pogovoru za Breitbart povedal, da se v Nigeriji naslavljanje islamističnega nasilja proti kristjanom rahlo izboljšuje, je pa stanje še vedno zelo resno. K temu, da se nasilje sploh začenja naslavljati pripomogel tudi predsednik ZDA Donald Trump. Brown ob tem izpostavlja veliko število ugrabitev, ki se jih po njegovem ne bi smelo obravnavati le kot “varnostni problem” saj številne žrtve poročajo o tem, da ugrabitelji zahtevajo spreobrnitev v islam.
Porast ugrabitev ima sicer več dejavnikov, opozarja Brown: “Medtem, ko se vsekakor načrtno ugrablja kristjane gre tudi za velike posle”, opozarja Brown, ki pravi, da veri ni vedno dejavnik, temveč gre včasih za navaden kriminal. Najbolj pa ga skrbi, da glasovi žrtev velikokrat naletijo na gluha ušesa: “Poslušati moramo, kar nam govorijo, številni opozarjajo, da je tudi njihova vera del sestavljanke. Stanje je zapleteno, tega ne gre zanikati.”
Ugrabitve so poskočile
Brown je spregovoril za Breibart tudi v luči novega poročila njegove organizacije z naslovom “Nigerija na razpotju”, ki opisuje nasilje proti kristjanom v zadnjem letu. Osredotoča se predvsem na posledice odločitve Trumpa, ki je oktobra 2025 naročil zunanjemu ministrstvu, da Nigerijo vrne na seznam držav, ki zahtevajo posebno zaskrbljenost. Razlog za to je bila ravno visoka stopnja nasilja nad kristjani, predvsem na večinsko muslimanskem severu države, kjer so močni z Islamsko državo povezani teroristi Boko Haram, ter v srednjem pasu, kjer fulanski džihadisti vodijo genocidno kampanjo proti avtohtonim kristjanom.
Poročilo je pohvalilo Trumpovo odločitev, ki je sicer močno razburila nigerijskega predsednika Bolo Tinbuja, a naj bi vseeno prisilila njegovo vlado k ukrepanju glede islamističnega nasilja. Obenem opozarja na veliko povišanje ugrabitev v državi, tako kristjanov kot nekristjanov. Med oktobrom in decembrom lani so se namreč ugrabitve povečale kar za 153 odstotkov v primerjavo z letom prej. Ugrabljenih je bilo 3.415 ljudi. Novembra lani je prišlo tudi do množičnih ugrabitev učencev in učiteljev, zaradi česa je kar 11 zveznih dežel severne Nigerije zaprlo šole.
Medtem nigerijska vlada vztrajno zanika prisotnost verskega preganjanja v državi, ne glede na številne dokaze, vključujoč posnetke, ki jih ustvarjajo teroristi sami. Predvsem zanika, da skušajo te džihadistične skupine iztrebiti krščansko prebivalstvo. Potem, ko so ZDA Nigerijo dali nazaj na omenjeni seznam, je namreč njen predsednik Tinbu dejal: “Prikazovanje Nigerije kot versko nestrpne države ne odraža naše nacionalne realnosti.” Kljub temu je decembra lani sprejel pomoč ZDA v boju proti islamistom, ko so slednje na božični dan z raketami napadle severozahodno deželo Soko.
Brown opozarja, da zanikanje preganjanja kristjanov iz strani vlade, kot tudi splošne množične ugrabitve, otežujejo prizadevanja za pomoč preganjanim kristjanom. Meni, da bi morala vlada prisluhniti pričevanjem žrtev. “Žrtve pravijo, da igra njihova veroizpoved vlogo. Ne smemo jih marginalizirati. Lokalnim verskim voditeljem je treba dovoliti, da se vključijo v iskanje rešitev.” Poudaril je, da je žrtvam velikokrat sporočeno, da se bodo napadi in pokoli nehali, če se bodo iz krščanstva spreobrnile v islam.
A. S.