Evropski parlament je pred dnevi sprejel posodobitev migracijske zakonodaje. Posodobitev, ki zaostruje azilne postopke in omogoča lažje deportacije migrantov iz držav, v katerih niso pridobili dovoljenja za bivanje. O novi uredbi smo govorili z evropsko poslanko in podpredsednico poslanske skupine Evropske ljudske stranke Romano Tomc.
Spomnimo, evropske države se zadnje desetletje soočajo z navalom nezakonitih migrantov. Številni prišleki so stopili na evropska tla brez veljavnih dokumentov, ne izkazujejo interesa za integracijo v evropske družbe in konec koncev predstavljajo finančno breme gostiteljskim državam.
Evropska poslanka je za naš medij povedala naslednje: “Uredba o vračanju prinaša, da bodo azilni postopki potekali hitreje, da bodo strožji, da nihče, ki je ilegalno v Evropi, ne bo imel pravice niti zaprositi za azil, ampak bo poslan nazaj v svojo državo ali pa, kot dodatna možnost, kar je velika fleksibilnost in znatna pridobitev, v tako imenovane “return hubs”. Nekakšna središča v tretjih državah, s katerimi je EU sklenila dogovor in v katere jih bomo lahko vračali – ne samo v njihovo izvorno državo, če jih njihova država ne bo hotela sprejeti, ampak tudi v tretje države.”
Od legalizacije do vračanja migrantov
Predstavljena uredba prinaša precejšnjo spremembo v evropski prostor. Ne le v pravnem smislu, temveč tudi v političnem, saj signalizira spremembe v širšem družbenem odnosu do nezakonitih migracij. Če se spomnimo zgolj tega, da je bilo v prejšnjem sklicu Evropskega parlamenta slišati zahteve po legalizaciji nezakonitih migracij! To je denimo govoril tudi nekdanji predsednik vlade Robert Golob.
Kot pravi naša sogovornica, legalizacija nezakonitih migracij ni bila nikoli stališče Evropske ljudske stranke. “Ves čas smo hoteli z različnimi ukrepi omejiti nezakonite prehode meja, saj smo se zavedali nevarnosti, ki jih te prinašajo. Naj hkrati spomnim, da v preteklem mandatu ni bilo dovolj velike večine za to, da bi se takšne rešitve tudi sprejele. Evropska ljudska stranka je vztrajala pri tem, se pogajala in zaradi nas in zaradi naših glasov je bila končno sprejeta tudi ta še zadnja uredba, ki je manjkala v celotnem migracijskem paktu,” pove Tomčeva.
Vpliv na Slovenijo?
Ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali se bodo tudi naši azilni domovi v Sloveniji začeli počasi prazniti.
“Upam, da bo temu tako. Seveda je na strani vlade, da sedaj to teorijo spravi tudi v prakso. Kot mi je poznano, Slovenija doslej ni bila najbolj učinkovita pri vračanju ilegalnih migrantov. Upam, da se bo sedaj, tudi zaradi te uredbe, situacija spremenila,” izrazi.
In za konec – v evropskih družbah zadnja leta spremljamo celo vrsto terorističnih napadov, nasilja, protestov in navsezadnje zahtev po prilagoditvi evropskega načina življenja prišlekom. Pred koncem pogovora evropski poslanki zastavimo vprašanje, ali so bila v preteklih letih podeljena dovoljenja za bivanje tudi posameznikom, ki jih ne bi smeli prejeti. Denimo tistim, ki ne kažejo nobenega interesa za integracijo.
Romana Tomc odgovarja: “Verjamem, da so postopki potekali po predpisih in če je temu tako, potem seveda nihče, ki nima pravice biti na evropskih tleh ali pa za to obstajajo kakršnikoli zadržki, azila ne bi smel dobiti. Če ga je, potem seveda to pomeni kršitev postopka in je za to odgovorna posamezna država članica. Bistvo pa je, da zdaj tiste, ki so problem (največji problem se mi zdijo tisti, ki tukaj nimajo pravice in nimajo nikakršnih možnosti, da bi dobili pravico, da legalno bivajo), enostavno pospremimo ven.”
Ž. K.