Parlamentarna preiskava glede afere Black Cube in domnevnega suma nedovoljenega financiranja političnih strank je bila v torek zavrnjena na seji Državnega zbora.
Kot vemo je šlo pri tej aferi za poskus očrnitve Slovenske demokratske stranke pred volitvami, kasneje pa naj bi celo Sova priznala, da ni ustreznih dokazov, da je ta stranka naročila prisluhe in posnetke, na katerih osebe, povezane s prejšno vlado, govorijo o delovanju globoke države na Slovenskem.
Se določeni poslanci bojijo rezultatov lastne preiskave?
Parlamentarna preiskava je bil zavrnjena s tem, ko ni bil potrjen dnevni red izredne seje. Zanimivo pa je, da je do tega prišlo tudi po zaslugi leve opozicije, ki je slednjo zahtevala. Poslanci SDS, NSi in Resni.ce so bili namreč za zavrnitev dnevnega reda, Demokrati pa so bili vzdržani. So pa k zavrnitvi dnevnega reda s svojo odsotnostjo pripomogli tudi levi poslanci; seje se niso udeležili poslanci Svobode Janja Sluga, Vinko Logaj, in celo sam Robert Golob. Prav tako se je ni udeležil prvak Socialnih demokratov Matjaž Han. Po drugi stran pa vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, kot tudi poslanka Levice Tina Brecelj glede na izpisek glasovanja sploh nista glasovala, čeprav Asta Vrečko trdi, da za slednjo to ne drži.
Razkrivanje rabot globoke države
Spomnimo, posnetki, ki so prišli na dan pred volitvami, močno bremenijo več ljudi, ki so blizu prejšnji oblasti, kot tudi levičarske mogočnike, kakršna sta Janković in Kučan. Spodaj si lahko osvežite spomin glede vsega povedanega. No, do dandanes pa še nikogar od teh “spovednikov” ni zaslišala policija glede njihovih trditev.
Med posnetki, ki razkrivajo raboto globoke države je bil vsekakor ključnega pomena posnet pogovor z bivšo pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Na posnetkih igra vlogo lobistke in razlaga, da je Zoran Janković nedotakljiv ter, da Robert Golob, takrat še premier, še vedno iz ozadja obvladuje GEN-I. Švarc Pipanova omeni na posnetkih tudi Damirja Črnčeca kot “zelo močnega človeka”, kot tudi bivšo ministrico Emilijo Stojmenovo Duh, ki bi jo rada vključila v projekt, o katerem naj bi tekla beseda. Prav tako razkrije, da je obe padli ministrici – njo samo in Stojmenovo – Golob skušal zaščititi in ju je prepričeval, da ostaneta na položajih, da pa je bil pritisk premočan. Sta pa ostali Golobovi “svetovalki iz sence”. Nadalje je priznala tudi vpletenost Socialnih demokratov v škandal glede nakupa stavbe na Litijski 51, ki je pripeljal do njenega odstopa.
Glede takratnega premierja Goloba, Švarc Pipan razloži, da slednji še vedno obvladuje GEN-I, oziroma, da se nobena odločitev ne sprejema mimo njega, medtem ko naj bi bil položaj direktorja le “formalen”. Tudi v primeru izgube na volitvah, Švarc Pipanova zatrjuje klientki, da bo Golob še bedno imel veliko vpliva iz ozadja.
Milan Kučan boter iz ozadja, Zoran Janković v središču korupcije
Švarc Pipanova prav tako v posnetkih popolnoma razkrije rabote globoke države. Govori o Jankovićevem vplivu na Goloba in o njunih skupnih poslovnih in političnih interesih. Pove, da je Janković tisti, ki omogoča, da se nekaj zgodi. Prizna tudi, da ima ljubljanski župan “velik vpliv – resnično velik. Močan je v vseh pogledih: politično, ekonomsko, poslovno. Imun na vse – vse, kar sprožijo proti njemu, pade na sodišču.” Hkrati pa omeni tudi Milana Kučana kot nekoga, ki je zelo močan v levičarski politiki v Sloveniji, in ga poleg Jankovića označi za “king-makerja”.
Podobne stvari pove tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki Milana označi za botra iz ozadja, Jankovića pa za močno osebnost. Pravi, da je slednji “koruptiven” in “nedotakljiv”. Med drugim se pohvali tudi, da lahko sama s svojim omrežjem naredi in doseže vse. “Močna osebnost. Zelo močna osebnost in zelo koruptivna. Z njim je zelo lahko. Želi svojih 10 odstotkov in to je to. Torej, daš mu 10 odstotkov in dobiš vse,” o ljubljanskem županu pove Zidar Klemenčič. Po njenih besedah Janković namreč lahko omogoča hitre postopke in priskrbi potrebna dovoljenja, če dobi teh 10 odstotkov. Izpostavi tudi, da ima sicer Janković hišne preiskave na pol leta, a da gre le za predstavo za javnost: “Potem vpliva na sodišče, potem dajo njegove zadeve enemu sodniku in potem zamenjajo sodnika, veš, in take stvari se dogajajo ves čas. Ampak nekako še vedno preživi”.
Za Kučana Zidar Klemenčič pove, da ima velik vpliv na Roberta Goloba, kot tudi na medije in na dogajanje v levi politiki. Čeprav deluje iz ozadja, je on “tisti, ki ima veliko vpliva v medijih in še vedno vodi stvari.”
Financiranje levim oblastem naklonjenih medijev in podjetij?
Odvetnik Jože Oberstar, nekdanji predsednik nadzornega sveta družbe DARS in pozneje predsednik njene finančne komisije, v posnetkih zatrjuje, da njegov odhod iz nadzornega sveta ni pomenil izgube vpliva. Kot pravi, je imel kot vodja finančne komisije še vedno vpogled v ključne odločitve, obenem pa naj bi ohranil tudi povezave v vrhu družbe. Po njegovih navedbah naj bi politika prek vpliva na državno podjetje usmerjala sredstva k politično naklonjenim organizacijam, medijem in nevladnim organizacijam. Namen takšnega financiranja naj bi bil zagotavljanje podpore oblasti oziroma vsaj nevtralnega odnosa do nje v javnem prostoru.
Oberstar trdi, da je bil mehanizem preprost: politični predstavniki ali predstavniki vladajočih strank naj bi vodstvu Darsa posredovali sezname organizacij oziroma prejemnikov sponzorskih sredstev, uprava pa naj bi nato takšna sredstva odobrila. Po njegovih besedah naj bi bila sredstva namenjena »političnim entitetam, političnim agencijam, nevladnim organizacijam in medijem, ki podpirajo vlado ali pa ji vsaj ne nasprotujejo«. Kot primer navede domnevno financiranje medijskih objav o projektih Darsa, pri čemer ni bilo jasno, ali je imel v mislih posamezne novinarje ali medijske hiše. Ob tem je poudaril, da naj bi šlo za prakso ustvarjanja pozitivne podobe družbe in posredno tudi aktualne oblasti.
Parlamentarna preiskava o Black cube, ki je bila predlagana s strani estremno leve opozocije, je popolna bedarija. Preiskovanje tega kdo je naročil in plačal tajno snemanje vidnih osebnosti, je metanje peska v oči in odvračanje pozornosti. Edino kar je pri aferi Black cube…
— Vid Mlakar (@VidMlakar) June 30, 2026
V posnetkih se je dotaknil tudi vprašanja dodeljevanja poslov podjetjem, povezanim z ljudmi blizu oblasti. Po njegovih besedah naj bi nekateri izvajalci po prihodu vlade Robert Golob začeli pridobivati bistveno več poslov kot prej, zlasti na področju gradbenih del, povezanih z avtocestno infrastrukturo. Posebej je izpostavil vpliv ljubljanskega župana, za katerega trdi, da ima pomemben vpliv na politično dogajanje in odnose znotraj državnih podjetij. V tem kontekstu je omenil tudi podjetje KPL, za katerega je dejal, da je do prvih poslov na avtocestnih projektih prišlo prav zaradi političnih povezav med vodstvom podjetja, ljubljansko mestno oblastjo in državno politiko.
Lobist Rok Hodej pa v pogovoru z neznanim sogovornikom opiše delovanje političnega zakulisja in načine vplivanja na državna podjetja, medije ter druge akterje v javnem prostoru v času Golobove vlade. Hodej na vprašanje o vplivu bivšega predsednika vlade na družbo GEN-I odgovarja, da naj bi šlo predvsem za neformalen vpliv prek ljudi v vodstvu podjetja in širše mreže sodelavcev. Po njegovih besedah pomembno vlogo pri vplivanju na državna podjetja igra tudi Slovenski državni holding, prek katerega naj bi politika ohranjala neposreden vpliv na upravljanje podjetij v državni lasti. Hodej je ob tem poudaril, da lahko politični vrh zaradi osebnih povezav vedno stopi v stik z odgovornimi posamezniki v podjetjih. V pogovoru se je dotaknil tudi svojega dela na področju lobiranja. Pojasnil je, da deluje kot registrirani lobist in da je sodeloval pri projektih, ki so zahtevali spremembe zakonodaje tako na slovenski kot tudi na evropski ravni.
Posebno pozornost je namenil vprašanju financiranja medijev in političnega vpliva nanje. Po njegovih navedbah naj bi se podpora politično naklonjenim medijem pogosto izvajala posredno, predvsem prek oglaševalskih pogodb in financiranja s strani državnih ali državnim strukturam povezanih podjetij. Kot primer je navedel Telekom Slovenije, ki ga je opisal kot pomembnega oglaševalca na slovenskem medijskem trgu. Po njegovih besedah naj bi imela oblast prek vpliva na državna podjetja možnost usmerjati oglaševalska sredstva v medije, ki so ji politično bližje ali pa vsaj niso izrazito kritični do nje. Pri tem je posebej izpostavil tiskane medije, ki se soočajo s finančnimi težavami in so zato po njegovem mnenju bolj občutljivi na vpliv prek oglaševalskih pogodb in drugih oblik finančne podpore.
Andrej Poglajen: Odgovorni za korupcijo bodo morali odgovarjati
Glede razpleta afere Black Cube, kot tudi tega, da na izredni seji ni bil potrjen dnevni red, ki je vključeval parlamentarno preiskavo, smo se pogovarjali tudi s poslancem Andrejem Poglajnom iz vrst SDS. Kot nam je povedal, je bila že vložena nova zahteva za izredno sejo, ob tem pa dejal: “Upam, da se bodo tokrat vsi poslanci seje tudi udeležili, kot vemo, sta tokrat manjkala Robert Golob in Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda, pa tudi nekateri drugi poslanci levih strank.” Poglajen dodaja, da sami ne vidijo nobenega problema v preiskovanju, se pa ob tem sprašuje: “Ne vem pa sicer koga in kaj sploh mislijo preiskovati, glede na to, je bilo že na seji Knovsa, da ni nikakršnih dokazov glede tega. Ne vem s čem bi se takšna preiskava ukvarjala, če ni dokaznega materiala.” Glede druge preiskave, torej domnevnega suma nedovoljenega financiranja političnih strank, pa Poglajen opozarja, da pa je slednja sporna, saj je bila takšna preiskovalna komisija že ustanovljena, vodila jo je Tamara Vonta, njeno delo pa je bilo že zaključeno.
Poglajna pa smo povprašali tudi kako komentira dejstvo, da nihče od zgoraj navedenih “spovednikov”, ki sproščeno razpravljajo o korupciji, še ni bil zaslišan iz strani policije. “Absurd, a po drugi strani tudi realna slika policije, sodstva in ostalih tovrstnih ustanov v naši državi”, je odgovoril in obenem poudaril: “Ravno zato potrebujemo napovedane spremembe, med katerimi sta najpomembnejši ustanovitev SKOKA in sprememba zakona o parlamentarnih preiskavah.” Izpostavil je, da je boj proti korupciji temelj koalicijske pogodbe trenutne vlade, kot tudi, da bodo tisti, ki so odgovorni za korupcijo, morali odgovarjati; “jasno je treba povedati, tudi vsi, ki so upravljali z javnim denarjem in ga pretakali drugam, bodo morali odgovarjati.”