Talibani so sredi maja 2026 v uradnem afganistanskem glasilu objavili novo 31-člensko uredbo o družinskem pravu. Dokument, ki ga je odobril vrhovni talibanski voditelj Hibatullah Akhundzada, prinaša najobsežnejšo formalizacijo družinskih razmerij v Afganistanu pod talibansko oblastjo po letu 2021 — in hkrati odpira vrata praksam, ki so očitno nasilje nad dekleti in ženskami. Uredba namreč izrecno priznava celo otroške poroke.
Še bolj kontroverzno pa je, da daje očetom in dedkom široka pooblastila pri sklepanju takšnih dogovorov, s čimer se odločanje o življenju mladoletnih deklet prenaša na moške skrbnike, ne na posameznico. V sistemu, kjer so pravice žensk že močno omejene, to pomeni dodatno utrditev prakse, v kateri se otrokovo soglasje sploh ne obravnava kot relevantno pravno vprašanje.
Tišina deklet kot soglasje
Eden najbolj spornih delov uredbe je določilo, da lahko molk “device” po doseženi puberteti šteje kot privolitev v poroko. To pravilo pa se ne nanaša na fante ali že poročene ženske. Po novih pravilih se lahko takšne poroke razveljavijo šele po polnoletnosti, in to izključno prek talibanskega sodišča, kar pomeni, da je otrok v praksi vezan na odločitev, ki jo je sprejel nekdo drug in potrdi isti sistem, ki jo je omogočil.
Znano je, da se v Afganistanu pod talibansko oblastjo revne družine zaradi preživetja zatekajo k zgodnjim porokam, včasih celo z zelo mladimi deklicami, ki jih v praksi obravnavajo kot ekonomsko breme ali menjalno sredstvo. V tem kontekstu nova uredba ne deluje kot omejitev zlorab, temveč kot njihova pravna normalizacija.
Tretjina afganistanskih deklic se poroči pred polnoletnostjo
Po podatkih organizacije Girls Not Brides naj bi se skoraj tretjina afganistanskih deklet poročila pred 18. letom starosti. Humanitarne skupine ocenjujejo, da se cene za otroške neveste gibljejo med 500 in 3000 ameriškimi dolarji, odvisno od okoliščin in dogovora med družinami.
Talibanski pravni sistem celo dopušča nasilje v zakonu
Po nekaterih poročilih, med drugim britanskega medija GB News, talibanski pravni sistem ne vsebuje jasne prepovedi spolnega ali psihološkega nasilja nad ženskami, prav tako pa naj bi v določenih primerih dopuščal nasilje v zakonu, če ne povzroči vidnih telesnih poškodb.
Na te razmere se je odzvala tudi politična komentatorka Fahima Mahomed, ki poudarja, da otroška poroka ne more biti razumljena kot resnična poroka, saj otrok ne more podati veljavnega soglasja. Po njenem mnenju razlaga, ki tišino razume kot privolitev, popolnoma izbriše glas deklet.
Sara Kovač