Postni čas, ki se je začel pred skoraj štiridesetimi dnevi, se počasi končuje. Zaključil pa se bo z največjim krščanskim praznikom, z Veliko nočjo oziroma Vstajenjem Jezusa Kristusa, ki tako ponazarja zmago nad grehom in smrtjo ter večno življenje vsem vernikom. A pot, ki vodi do tja, je dolga, predvsem pa polna simbolike.
Štirideset dni posta ponazarja čas, ki ga je Kristus prebil v puščavi, kjer ga je skušal hudi duh. Za vernike pa je to predvsem čas izpraševanja vesti. Cvetna nedelja ponazarja zmagoslaven vhod Jezusa v Jeruzalem, kjer so mu klicale množice, ki pa so se od njega ob prvi priložnosti tudi odvrnile. Takrat se blagoslavlja oljčne vejice, cvetlice in drugo zelenje. Slovenska posebnost pa so butarice, ki se jih naredi iz zelenja in pobarvanih lesenih ostružkov. Omenjeni celoti pa se lahko doda še cvetje ali sadje.
Prav poseben pomen pa ima veliki teden, ki s svojo simboliko in bogatim izborom svetopisemskih besedil, vernike uvaja v največji in najpomembnejši krščanski praznik. Sveto tridnevje se prične v četrtek zvečer, ko se s simboličnim umivanjem nog Cerkev spominja postavitve zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja. Na veliki petek potekajo trije različni obredi, saj je to edini dan v letu, ko se sveta maša zaradi Kristusove smrti na križu ne obhaja. Ti obredi vključujejo poslušanje pasijona ali poročila o Kristusovem trpljenju in smrti, čaščenje križa ter obhajilni obred. Na Filipinih katoličani veliki petek obeležujejo s križanji in raznovrstnimi krvavimi obredi, s katerimi se spominjajo Jezusovega trpljenja. Medtem, ko prizori za večino predstavljajo nekaj nerazumljivega pa gredo nekateri v tako skrajnost, da bi se pri tem spokorili za grehe.
Na veliko soboto verniki častijo Kristusa, ki leži v božjem grobu in iz katerega bo zmagoslavno izšel na Veliko noč. Pri slovesnem bogoslužju velikonočne vigilije ali bdenja, se vernike z blagoslovom ognja, hvalnico velikonočni sveči, krstnim bogoslužjem in poslušanjem izbora svetopisemskih besedil, uvaja v skrivnost Kristusovega vstajenja. V Sloveniji na ta dan tradicionalno poteka tudi blagoslov velikonočnih jedil, ki se jih nato zaužije pri velikonočnem zajtrku. Na velikonočno nedeljo potekajo slovesna bogoslužja s procesijami, ko se kristjani spominjajo Kristusovega zmagoslavja nad smrtjo. Hkrati je to tudi praznik veselja in upanja, ki ga izraža beseda aleluja.
Največ je Slovencev s priimkom Hren
V času velikonočnih praznikov se na mizi največkrat znajdejo pirhi, hren in potica. Jajca predstavljajo simbol stvarjenja in življenja, rdeči pirhi pa simbolizirajo kaplje krvi in Jezusove rane. Hren simbolizira žeblje s katerimi so Jezusa priblili na križ, orehova potica pa simbolizira Kristusovo trnjevo krono. Ob tem je zanimivo omeniti, da je nekaj tudi takih Slovencev, ki jih hren in pirhi spremljajo tekom celega leta. Kar 1440 Slovencev ima namreč priimek Hren, 76 Slovencev pa priimek Pirh, poroča STA. Po podatkih Statističnega urada iz začetka lanskega leta je priimek Hren po pogostosti priimkov v Sloveniji na 83. mestu, največ pa jih živi v osrednjem delu Slovenije in sicer kar 418. V Savinjski statistični regiji je 408 Slovencev s priimkom Hren. Leta 2018 je bilo 76 Slovencev s priimkom Pirh, nihče pa se ne piše Potica, Jajce in Šunka.
H. M.