Mineva 35 let od odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. V času osamosvojitve pa se je Slovenija soočala tudi z diplomatski, ne le z vojaškimi izzivi.
Ob obeleževanju dneva suverenosti se spominjamo težkih in nepredvidljivih okoliščin slovenske osamosvojitve. A, čeprav danes ob tem pomislimo predvsem na vojno proti jugoslovanski armadi, se je Slovenija soočala z velikimi preprekami na diplomatskem področju. Danes, ko je naša država že več kot dve desetletji članica Zveze Nato in Evropske unije si težko predstavljamo, da nad njeno osamosvojitvijo niso bile navdušene celo ZDA.
Čeprav so veljale za velike nasprotnice komunizma, so imele ZDA do socialistične Jugoslavije drugačen odnos in so podpirale njeno celovitost. Tako je le dva tedna pred razglasitvijo neodvisnosti ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann v ljubljanskih križankah izjavil: “Petdeset let vas ne bomo priznali”. Le štiri dni pred razglasitvijo osamosvojitve pa je v Beograd pripotoval ameriški državni sekretar James Baker, da bi preprečil razpad Jugoslavije. Tam se je sestal z jugoslovanskim zveznim vodstvom in predsedniki republik, tudi z Milanom Kučanom in Dimitrijem Ruplom. Njegovo stališče je bilo jasno: Washington vztraja pri ozemeljski celovitosti Jugoslavije in ne bo priznal slovenske in hrvaške neodvisnosti, če bosta republiki enostransko razglasili odcepitev.
Vendar pa k sreči ZDA na koncu le niso čakale 50 let, da bi spremenile stališče do novonastale Republike Slovenije. Danes se lahko vrnemo v ta čas tudi preko starih medijskih poročanj o dogajanju tistega časa, ki so na voljo na spletu. Tako je že 2. julija 1991 ameriški kanal ABC World News poročal o preokretu administracije republikanca Georgea W. H. Busha, oziroma Busha starejšega, pri odnosih do Slovenije. “Začenjamo z novicami na drugi strani morja. Zdi se, da so nasilne metode jugoslovanske vojske prisilile Bushevo administracijo, da si premisli”, začne voditelj. “Zadnji teden, odkar sta jugoslovanski republiki Slovenija in Hrvaška razglasili svojo neodvisnost, administracija trdi, da sta naredili napako in da je treba ohraniti jugoslovansko celovitost”, nadaljuje voditelj, a zatem poudari, da je prišlo do sprememb. Zunanje ministrstvo ZDA je namreč sporočilo, da se celovitosti ne sme ohranjevati s silo. “Nobenega znaka ni, da bi jugoslovanska armada to upoštevala, saj je spodletel še en dogovor o prekinitvi ognja”, doda voditelj.
Poročanje se nato preseli v našo rodno grudo, kjer se oglasi poročevalec John Lawrence iz Slovenije. Ob posnetkih vojaškega letala in tanka pred katerim ljudje bežijo, Lawrence pove: “Jugoslovansko letalstvo je cel dan izstreljevalo rakete in odmetavalo bombe na slovenske vojaške cilje”. Nadaljuje, da je šlo za velike napore jugoslovanske vojske, da se prebije iz vojašnic in drugih odrezanih pozicij ter začne z ofenzivo proti Slovencem teden potem, ko so razglasili neodvisnost in dan po zadnji prekinitvi ognja. “V mestu Šentilj na meji med Slovenijo in Avstrijo se je postojanka jugoslovanske vojske znašla pod ognjem tankov, ki so jih zasegli Slovenci. Na Vrhniki, približno 12 milj zahodno od slovenske prestolnice Ljubljane, se je kolona jugoslovanskih tankov prebila iz svojega oporišča in napredovala proti prestolnici ter ob tem streljala. Nekaj milj stran se posebne enote slovenske teritorialne milice pripravljajo na soočenje s tanki.” Poveljnik daje svoji enoti navodila: “Če vidite tank, streljajte vanj.”
Poročevalec nadaljuje, da je bila večina mož, ki jih vidimo na posnetkih, še pred tednom dni civilistov. “Sedaj so predani obrambi Ljubljane”, pristavi. Zatem pred kamero nastopi poveljnik teh mož, ki se na vprašanje, če pričakuje, da se bo znašel v boju, odgovori: “upam”. Poročevalec ga vpraša kdo zmaguje: “Mi. Vedno. To je naša država.” Nek drug mož, po besedah poročevalca oficir pa naj bi medtem, ko se pripravljajo na spopad, rekel: “Upam, da bo moj sin svoboden in da bomo mi svobodni.”
V prispevku se zatem preselimo v južni del države blizu hrvaške meje, kjer se je obkoljena jugoslovanska enota skušala prebiti iz svojega položaja, ob tem pa je utrpela izgube. “Medtem, ko voditelji iz obeh strani pozivajo k novi prekinitvi ognja, se zdi, da je jugoslovanska vojska odločna, da reši vprašanje slovenske neodvisnosti s silo.” Se zaključi prispevek ameriške televizije, ki nas vrača v čase rojevanja naše države. Kot kaže je Jugoslavija izgubila podporo Washingtona zaradi svojeglave uporabe sile, še večja sreča pa je, da je bila tudi novonastala država pripravljena s silo odgovoriti.
A. S.