Tanja Brkić, novinarka našega portala Nova24TV, je bila v intervjuju predstavljena na španskem konservativnem portalu Deliberatio, kjer so dejali, da je s svojimi prispevki v različnih medijih najbolj bojevit glas proti woke (prebujeni) agendi v Sloveniji. Intervjuval jo je novinar Álvarino Peñas.
Álvarino Peñas: V Španiji je skrajno leva stranka Podemos sprejela kontroverzni transzakon in tudi radikalne femistične zakone in zakone o pravicah živali. V Sloveniji je v vladi zelo podobna stranka Levica. Je Levica gonilna sila wokizma v Sloveniji?
Tanja Brkić: Ko pogledam trenutno situacijo v Sloveniji v političnem prostoru, lahko zagotovo rečem, da kulturni marksizem ni samo mit. Čeprav laiku morda ni očitno, da za tem stoji levica, so v ozadju dejstva, ki jasno kažejo na odgovornost levice in levičarskih aktivistov za razpad sistema. Težko je kriviti samo eno stranko, ko pa tako rekoč vse leve stranke plujejo v isto smer, poleg tega pa imajo nevladne organizacije v Sloveniji veliko moč. S tem zlahka zavajajo povprečnega državljana, ki objektivno spremlja družbenopolitično dogajanje, saj niso “strankarski produkt”.
Álvarino Peñas: Vprašljiva je neodvisnost nevladnih organizacij, ki jih večinoma prevzemajo levičarski aktivisti.
Tanja Brkić: Ja, je. Vzemimo za primer eno vidnejših organizacij, Zavod 8. marec. Sestavlja jo ekipa mladih, ki je doslej aktivno promovirala ideje levih strank in njihove interese. Malokdo pa ve, da je ustanovitelj te nevladne organizacije član stranke Levica Simon Maljevac, ki je tudi minister za solidarno prihodnost (novoustanovljeno ministrstvo). Je tudi urednik publikacije Legebitra, ki je pregleden material LGBTQ, namenjen indoktrinaciji mladih. Trenutna direktorica Zavoda je Nika Kovač, nekdanja poslanka Levice, danes pa goreča aktivistka. Skupaj s skupnostjo LGBTQ je aktivno sodelovala v kampanji za sprejem novega družinskega zakonika, ki ruši tradicionalno družino. Novela družinskega zakonika, po kateri je zakonska zveza doživljenjska skupnost dveh oseb in ki istospolnim parom omogočajo tudi posvojitev otroka, je začela veljati januarja 2023. Nika Kovač ne zanika, da se financira tudi iz tujine. Inštitut 8. marec ni edini, saj je znano, da slovenske levičarske nevladne organizacije financirajo različne tuje fundacije, ki so tudi glavni financerji levičarskih skupin v posameznih državah. Tako je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič prejemala štipendijo Open Society Georgea Sorosa. Če se obrnemo na Kovačevo in pustimo ob strani dejstvo, da se je rodila z zlato žlico v ustih in je pripadnica privilegirane elite, je bila ena od štipendistk programa Baracka Obame. Pred kratkim je postala tudi vodja strateškega sveta za pregon sovražnega govora, kjer je vladi predstavila priporočila, ki so praktično navodila za cenzuro, in zahtevo po sistemskem financiranju. Pod sedanjo vlado se dogaja točno to, na kar že dolgo opozarjam.
Álvarino Peñas: Torej je slovenska vlada, katere glavni partner je Gibanje Svoboda Roberta Goloba, liberalca, popolnoma vdana politiki Levice.
Tanja Brkić: Da, odkar je nova vlada na oblasti, je jasno, da je koalicijska pogodba pravzaprav program stranke Levica. Golobovo vlado sestavljajo prav vokizmu naklonjene stranke, ki so enotne glede spolne ideologije in podnebnih sprememb. Vse skupaj se zdi, da je premier le marioneta, ki se pred mediji pojavi le takrat, ko ga je treba pohvaliti, na kritike pa ne odgovarja prav pogosto. In v izjemnih primerih, ko to stori, daje obljube, ki ne držijo. Sicer pa so bili levičarji glavni razlog, da je premier sploh prišel na oblast, zato jim zdaj v vsem prikimava. To najbolje dokazuje dejstvo, da mu predstavniki nevladnih organizacij pišejo zakone, ki se nato sprejemajo. To smo videli na primeru novele zakona o javni televiziji, ko se je ugotovilo, da je predlog zakona napisala nevladna organizacija. Zdaj se podobno dogaja v primeru pregona sovražnega govora, kjer ima glavno besedo spet predstavnik nevladne organizacije.
To, kar počne Levica in njeni člani, je sprevrženo, diabolično. Uporabila bom definicijo uglednega nadškofa Fultona J. Sheena, ki je pojasnil, da obstajajo trije znaki “diaboličnega” in vsi se uresničujejo v delovanju levice. Prva je ljubezen do golote v smislu, da želi levica pod novo vlado “seksualizirati” družbo predvsem z uporabo konceptov izmišljene spolne ideologije, ki samo bega otroke. Druga stvar je nasilje, in sicer v smislu prelaganja krivde na druge, kot so to počeli v času vlade Janeza Janše, ko so za vse krivili njega. Tretja stvar je delitev, ker želijo otroke že od malih nog deliti po spolu. Šole postajajo levičarski socialni laboratoriji, kjer otroke moralno indoktrinirajo, Nika Kovač pa je danes zgled mladim.
Álvarino Peñas: Omenili ste podnebne spremembe. Kakšno je stališče slovenske vlade?
Tanja Brkić: O podnebnih spremembah in podnebni krizi se strinjajo vse stranke v koaliciji. Levica bi raje, da bi ljudje opustili prevoz in se vozili s kolesi. Hkrati pa smo priča avtoritarni centralizaciji, medtem ko so ljudje v okoliških mestih in drugih regijah ignorirani. Pred časom je premier govoril o omejevanju količine zaužitega mesa, kot to počnejo v Nemčiji, češ da je to v dobro narave. A po drugi strani je prijatelj ljubljanskega župana, ki skozi zajetje pitne vode dobesedno gradi kanalizacijo. Treba je opozoriti, da tega ne obsojata niti predsednik vlade niti minister, pristojen za okolje. Nasprotno, vsi sodelujejo pri tem in se izgovarjajo, da ne morejo nič narediti.
Álvarino Peñas: Kakšno vlogo je prevzela slovenska Cerkev ob tej prebujeni ofenzivi?
Tanja Brkić: Cerkev sicer nasprotuje idejam wokizma, vendar je po mojem mnenju njen glas absolutno podcenjen. Mislim, da bi morala biti najbolj glasna v času, ko se je spreminjal družinski zakonik, ker družina ni nič drugega kot temeljna institucija družbe, ki jo je postavil Bog.
Álvarino Peñas: Se vam zdi, da se Slovenci zavedate, kaj pomeni spolna ideologija?
Tanja Brkić: Ne, iskreno mislim, da se v Sloveniji ne zavedajo točno, kaj to pomeni in kakšne so posledice te škodljive ideologije. Po mojem mnenju se večina ljudi s tem niti ne ukvarja ali to preprosto ignorira in misli, da “to ni njihova stvar”. Kot pri vseh drugih družbenopolitičnih vprašanjih. Zavedati se moramo, da je v Sloveniji velika populacija starejših, ki imajo trdno izgrajeno identiteto, medtem ko so mlajši vedno bolj podvrženi prebujenski woke ideologiji, za kar je glavni razlog družbena okužba prek družbenih omrežij. Najbolj žalostno pa je, da se vse to – tako wokizem kot kulturni marksizem – odvija pred našimi očmi, posledice pa bodo pogubne za prihodnje generacije, katerih identiteta kot naroda je prav tako ogrožena.
Mislim, da se je v zadnjem letu, odkar je na oblasti nova vlada, marsikaj spremenilo. V negativno smer. Vsiljujejo se ideologije LGBTQ, ministri izobešajo mavrične zastave pred ministrstvi (zastave s koreninami, ki ne predstavljajo enakosti in vključenosti, temveč politično agendo), mediji, ki se ne strinjajo, so preganjani, migranti so dobrodošli v velikem številu, državljani pa pozabljeni. Trdijo, da je “sprejemanje, vključevanje in enakost” napredek, a je v resnici popolno nazadovanje. Kot rečeno, njihov cilj je razvrednotiti družbo, človeka in njegovo človečnost. Uničenje osnovnih temeljev, kot so vera, družina in domoljubje ter navsezadnje pravne in demokratične države. Kaj ostane človeku, ko izgubi identiteto, zavedanje, osebnost, pomen temeljnih vrednot in možnost razprave? Postane številka, nihče, čigar sam obstoj je dovolj, ker predstavlja potencial za izkoriščanje privilegirane peščice.
Álvarino Peñas: Pred nekaj meseci je bil novinar Jože Biščak izpostavljen in obsojen zaradi objave satiričnega članka o nezakonitem priseljevanju. Je kultura ukinjanja v Sloveniji razširjena?
Tanja Brkić: Cancel kultura se je prenesla tudi v Slovenijo, sicer še ne v tako izraziti obliki, a raste. Kar ni presenetljivo, saj smo se pred kratkim spraševali, ali bo Twitter sploh dovoljen v Evropi, Elon Musk se je namreč odločil, da ne bo sledil njihovim navodilom oziroma cenzuri. In glede na splošno znano dejstvo, da levičarski globalisti vplivajo na večino Evropskega parlamenta, ta pa na odločitve vseh drugih vlad Evropske unije, je samo vprašanje časa, kdaj bo ta vpliv še občutnejši. Pri nas močno. Naj spomnim, da so levičarji v Sloveniji dobili polno (sicer neuradno, a očitno) podporo evropske podpredsednice Věre Jourove, ko je slovenska Levica poskušala prevzeti javno televizijo. Gre za izjemno široko in diskutabilno temo, vsekakor pa prebujena agenda, ki se skriva za “dobronamerno” masko, predstavlja zlo. Zlo, ki ga je treba uničiti.
Andrej Žitnik