Ylva Hedén Westerdahl iz švedskega inštituta za ekonomska raziskovanja opozarja, da če ne bo več migrantov stopilo na trg dela, bo moralo priti do dviga davkov. To se lahko zgodi tudi v Sloveniji, če bomo sprejemali migrantske kvote, saj migranti v številnih evropskih državah dokazujejo, da so prišli uživat dobrobiti socialne države, in ne delat.
Švedska je država, ki ima dobro razvito socialno varnost, zato velja za velikodušno, ko je govor o socialni varnosti in blaginji. Po besedah Westerdahlove bodo morali delovno aktivni nositi večje davčno breme kot do sedaj. “Dolgoročno gledano gre za zelo resno težavo. Ko dolgo niste prisotni na trgu delovne sile, živite od socialnih prispevkov, kar pa je zelo slabo za državno blagajno,” je Westerdahlova povedala za švedski SVT.
Delež brezposelnih s tujimi koreninami narašča
Šest od desetih prijavljenih na zavodu za zaposlovanje je rojenih v tujini, delež nezaposlenih tujcev pa se vedno bolj povečuje, poroča Voice od Europe. Nedavno je svojo življenjsko zgodbo delila 35-letna Kurdinja s petimi otroki, ki je šele pred kratkim pričela delati kot čistilka, čeprav na Švedskem živi že kar 16 let. Kljub temu, da so njeno zgodbo mediji poskušali prikazati kot velik uspeh, pa so reakcije na socialnih omrežjih pokazale, da so državljani besni.
Finančna ministrica Magdalena Andersson priznava problem, ki bo vplival na delovno silo, ki se bo soočila z naraščajočimi davki. “Vsakdo, ki lahko dela, bi moral delati,” je povedala in dodala, da je za vključitev na trg dela nujno, da se migranti čimprej naučijo tekoče švedščine. Bo za Slovenijo tovrstna izkušnja predstavljala lekcijo ali se bomo spet odločili za bolečo lekcijo na lastni koži?
N. Ž.