Nedavni pogovor v Uri moči s publicistom Igorjem Omerzo o udbovskih rabotah mi je spet priklical pred oči knjigo Udbovski učbenik, osnovni tečaj. Zdaj že veste, da je knjiga dr. Željka Oseta reprodukcija tipkopisa na mikrofilmu, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije v fondu AS 1931, Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Še vedno trdim, da je poznavanje anatomije, strategije in ciljev Udbe obvezno gradivo za razumevanje današnjega časa.
Zanimivo se bere poglavje z naslovom Informacijski aparat/ustanovka/in njegov značaj v operativnem delu. Ustanovka (rusko) ali zbir podatkov o posamezniku, nasprotniku ljudstva, kot ga poimenuje Udba, je, kot piše v učbeniku, “operativna mera, s pomočjo katere organi potom tajnega zbiranja podatkov izjasnjujejo mesto stanovanja, mesto dela, službovanja, biografijo in zveze objektov, ki nas interesujejo”.
Kot piše udbovski funkcionar, “informacijski aparat tvorijo neoficijelni, tajni organi Udbe, kateri stanujejo na svojih privatnih stanovanjih, prijavljeni z bilo kakšnim poklicem. Navodila za delo pa dobivajo na konspirativnih stanovanjih od določenega operativca, ki odgovarja za gotovo grupo informacijskega aparata, a po navodilih svojega šefa”.
“V konspirativnem stanovanju mora biti obvezno telefon za zvezo z informacijskim odsekom UDB. Izredna važnost je največja konspiracija pri delu z informacijskim aparatom in še posebno čuvanje konspirativnega stanovanja.” Sledi opis pravic tajnih organov UDB-informacijskega aparata, med drugim se lahko ti “maskirajo in predstavljajo z legitimacijami poljubnega poklica, s ciljem kar najboljega (najboljšega, op. p.) izvrševanja svoje naloge (n. pr. milicijoner, miličnik, op. p.), poštni uradnik, elektromonter, korespondent, trgovski zastopnik itd.). Pri tem je treba imeti v uvidu, da kadar nastopajo pod masko kakšnega poklica, da se v splošnem tudi nekoliko spozna na določen poklic, ker v nasprotnem slučaju se bo provalil (razkril, op. p.)”. Še pomnite, tovariši?
Petra Janša