Evropski parlament je odobril ukrepe za večjo “enakost” spolov v upravnih odborih podjetij, saj naj bi bile ženske še vedno manj zastopane v nadzornih svetih, upravnih odborih in vodstvih podjetij. Direktiva nalaga podjetjem, da morajo do konca junija 2026 ženske zasedati vsaj 40 odstotkov delovnih mest neizvršnega direktorja oziroma 33 odstotkov vseh direktorskih položajev, sicer jih čaka kazen.
Tako gre ideja spolnih kvot povsem v kontekst levičarsko-feministične-socialistične agende, kjer naj bodo vsi “enaki”, ne ozirajoč se na posameznika in njegove sposobnosti, veščine, znanje. Zakaj ne uvedejo ženske kvote še v avtomehanične delavnice, gradbeništvo, rudnike, vojsko in moške kvote v vrtce, porodnišnice, na sodišča? Ne slepimo se z levičarskimi idejami, da spolne kvote med moške in ženske prinašajo enakost. Saj enakosti ni, je enakopravnost.
Evropski parlament je namreč sprejel direktivo o zastopanosti žensk v upravnih odborih. Njen cilj je uvesti postopke zaposlovanja v podjetjih, da bodo do konca junija 2026 ženske zasedale vsaj 40 odstotkov delovnih mest neizvršnega direktorja oziroma 33 odstotkov vseh direktorskih položajev. Vsa velika podjetja (z več kot 250 zaposlenimi) v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, bodo tako morala do julija 2026 sprejeti ukrepe za večji delež žensk na vodstvenih položajih. Prav tako bodo morala vsako leto posredovati podatke o zastopanosti spolov v upravnih odborih, ki bodo javno dostopni.
V imenu “enakosti” bodo lahko posegali v avtonomijo podjetja
Če podjetje cilja ne doseže, mora navesti, kako ga namerava doseči v prihodnje. Za podjetja, ki ne izvajajo odprtih in preglednih postopkov imenovanja, morajo države članice oblikovati pravila za učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni, kot so globe. Če upravni odbor, ki ga je imenovalo podjetje, krši načela direktive, ga lahko sodni organ razpusti.
Z direktivo nad podjetja, ker je imelo “le” 10 odstotkov podjetij predsednico ali izvršno direktorico v upravnih odborih
Evropska komisija je predlog prvič predstavila že leta 2012. Leta 2021 je bilo med člani upravnih odborov največjih podjetij v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, 30,6 odstotkov žensk. Kljub večjemu številu žensk v upravnih odborih je imelo v državah članicah leta 2022 predsednico ali izvršno direktorico manj kot 10 odstotkov največjih podjetij, ki kotirajo na borzi, zato so uvedli direktivo.
A bodo zakoni in direktive s spolnimi kvotami dosegli samo to, da bo morebitnemu sposobnemu, delavnemu kandidatu, ki bo za položaj primernejši, odvzel možnost, da bi dosegel to, kar si zasluži, za pravice žensk pa ne bodo storili absolutno ničesar.
Sara Kovač