“To zaostrovanje razmer, posledično tudi prošnja Ukrajine oziroma pogovori Ukrajine za članstvo v zvezi Nato, so zelo zaskrbljujoči,” je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki meni, da bi bilo veliko varnostno tveganje, če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo. Zato bi se po njenih besedah morali na ravni politike v državi zelo dobro pogovoriti o tem, kam vodijo takšne razmere. “Slovenija zagovarja politiko miru, dialoga, vsako takšno sprejemanje odločitev pa vodi stran od možnosti umiritve razmer in v smer eskalacije vojne, česar si nihče ne želi,” je po poročanju STA še dodala. Da v nasprotju z vlado Janeza Janše vlada Roberta Goloba ni več v skupini najglasnejših držav EU glede Ukrajine, poroča tudi Delo.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes dejala, da je zaradi velikih varnostnih tveganj Slovenija tako kot mnoge velike zaveznice zadržana do vstopa Ukrajine v zvezo Nato. “Če bi se zveza Nato odločala o sprejemu Ukrajine v članstvo, je to lahko jasna napoved začetka vojne,” je po poročanju STA dejala ministrica ob robu gospodarskega dogodka v Vitanju. V odgovoru na novinarsko vprašanje o morebitni podpori vstopu Ukrajine v Nato je spomnila, da Slovenija po svojih najboljših močeh pomaga Ukrajini s humanitarno, razvojno, pa tudi vojaško pomočjo ter bo to počela, dokler bo Ukrajina pomoč potrebovala.
Na vprašanje, ali na ravni države že potekajo pogovori o vprašanju ukrajinskega članstva v Natu, je povedala, da je prejšnji teden Poljska sprožila izjavo, ki je posredno nakazovala tudi podporo članstvu Ukrajine v zvezi Nato, h kateri Slovenija ni pristopila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je minuli petek, potem ko si je Rusija priključila štiri ukrajinske regije, napovedal, da bo Ukrajina zaprosila za vstop v Nato po hitrem postopku. Predsedniki devetih srednje- in vzhodnoevropskih članic Nata so konec tedna že izrazili podporo vstopu Ukrajine v Nato. Po nekaterih neuradnih podatkih naj bi pristop trenutno podpiralo 12 držav, seznam naj bi potrdil tudi kabinet Zelenskega.
https://twitter.com/TpyxaNews/status/1576537933787828226?s=20&t=Giol9y5_trmv5AkJjbIS3Q
Na to, da koalicijska stranka SD pod vodstvom Tanje Fajon Slovenijo potiska v objem Putinove Rusije, smo že opozorili – to le še dodatno dokazuje poteza poslanca Socialnih demokratov Predraga Bakovića, ki se kot predsednik slovenskega odbora za zunanjo politiko ni zmogel podpisati pod skupno izjavo predsednikov parlamentarnih odborov za zadeve EU in zunanje zadeve EU, v kateri je bila izražena podpora ozemeljski celovitosti Ukrajine. Baković se morda ni želel podpisati, ker se v izjavi poudarja zavezanost k nadaljevanju politične, vojaške, gospodarske in humanitarne podpore Ukrajini v njenem boju proti ruski oboroženi agresiji. V javnosti stranka SD sicer rada poudarja, kako naj bi stala na strani tistih, čigar človekove pravice so kršene, a če bi bilo tako, tudi v tem primer ne bi smelo biti dileme, povsem jasno je namreč, kdo je v tej vojni agresor in kdo žrtev!
Grateful to our neighbors – countries of Central & Eastern Europe for backing 🇺🇦's membership in @NATO & condemning RF's attempt to annex 🇺🇦 territories. @AlarKaris @valstsgriba @GitanasNauseda @SPendarovski @predsjednik_cg @AndrzejDuda @KlausIohannis @ZuzanaCaputova #MilošZeman
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) October 2, 2022
V stranki SDS ocenjujejo, da se slovenska vlada prepozno in premalo odločno odziva na ruska agresorska dejanja v Ukrajini
V nasprotju z vlado Janeza Janše vlada Roberta Goloba ni več v skupini najglasnejših držav EU glede Ukrajine, poroča Delo, v katerem novinar Uroš Esih pojasnjuje, da v stranki SDS ocenjujejo, da se slovenska vlada prepozno in premalo odločno odziva na ruska agresorska dejanja v Ukrajini. Prejšnji petek je njena poslanska skupina zahtevala sklic nujne seje odbora za zunanjo politiko (OZP) državnega zbora, ki ga vodi Predrag Baković. Sklic seje so utemeljevali s tem, da se Baković ni pridružil skupni izjavi o neveljavnih in nezakonitih referendumih, ki so jo podpisali predsedniki odborov za zunanje zadeve parlamentov Latvije, Estonije, Poljske, Španije, Češke, Slovaške, Finske, Litve, Romunije, Francije, Nemčije in Nizozemske. Bo besedah Bakovića, so ga v SDS z zahtevo za sklic seje OZP nekoliko prehiteli, omenjeno izjavo naj bi namreč podpisal prejšnji petek, kar je bilo še v v roku, kot ga je določil predlagatelj.
“Sledimo, a ne vodimo”
Slovenski parlament in OZP morata dati odločen signal, da obsojata izvedbo in izide nezakonitih ruskih referendumov v Ukrajini, so prepričani v stranki SDS, podobno stališče ima tudi predsednik Borut Pahor: “Ne priznavamo in ne bomo priznali poskusa Rusije za aneksijo ukrajinskega teritorija. Z našimi prijatelji, partnerji in zavezniki se bomo posvetovali, kako naj skupaj še naprej pomagamo Ukrajini v pravičnem boju.” Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa za Delo ocenjuje, da je bolj kot to, kako hitro se najvišji zunanjepolitični predstavniki odzovejo, pomembno, katera stališča bo Slovenija zavzela znotraj sveta EU. “Sledimo, a ne vodimo,” je Lisjak Gabrijelčič opisal spremembo pristopa do Rusije s prihodom Golobove vlade in še dodal, da Goloba bolj zanima področje energetske politike. Lisjak Gabriječič je še dejal, da Golob uresničuje predvolilne obljube, ko je napovedal, da Slovenija ne bo več “solirala”, ampak bo sledila konsenzu EU. Morda. Ali pa bo še naprej signalizirala Rusiji, da ni izgubila vseh zaveznikov.
Sara Kovač