Okrožno sodišče v Ljubljani po mnenju pravnega strokovnjaka Igorja Kadunca zavestno omejuje dostop do ključnih dokumentov o nakupu nove sodne stavbe na Litijski cesti. V članku, objavljenem v reviji Pravna praksa (št. 26/2026), Kadunc ostro kritizira netransparentnost postopka in opozarja, da javnost ne more ustrezno spremljati porabe javnih sredstev za pomemben infrastrukturni projekt pravosodja.
Afera Litijska se nanaša na sporen nakup in prenovo nepremičnine na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodstva. Projekt, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje, je že dlje časa v središču pozornosti javnosti zaradi sumov o nepravilnostih pri javnem naročilu, previsokih cenah in pomanjkljivem nadzoru.
Kadunc v članku izpostavlja, da je bil z nakupom stavbe storjen šele prvi korak k ureditvi prostorov. “Seveda ni res, da bi s to ‘investicijsko dejavnostjo’ zagotovili ustrezne materialne pogoje za pravosodne organe! Z nakupom podrtije so naredili samo prvi korak k morebitni prostorski ureditvi prostorov za delovanje sodišč, če pustimo ob strani, da je bila ocena sodišča, da so prostori neustrezni. Tudi zaradi tega, ker ni zagotovljenih parkirnih prostorov oziroma sploh možnosti parkiranja,” piše Kadunc.
Avtor nadalje opozarja na finančno konstrukcijo projekta: “Seveda je vprašanje, ali so se na MF zavedali, da ima MP zagotovljena sredstva le za odkup podrtije, ne pa za dokončanje investicije, kar bi spet bilo opredeljeno v investicijskem programu. Oziroma je celo bilo!” Po njegovem mnenju bi morala biti javnosti poznana vsa ključna vsebina investicijskega programa, saj gre za javna sredstva.
Kadunc posebej kritizira ravnanje Okrožnega sodišča pri zagotavljanju vpogleda v dokumente. Sodišče naj bi zakrilo najpomembnejše dele uvoda in povzetka, kar naj bi bilo storjeno z namenom, da predčasno razkritje ne bi škodovalo pravicam obdolženca v morebitnem kazenskem postopku.
“Prezgodnje razkritje lahko škodovalo pravicam in svoboščinam obdolženca v konkretnem kazenskem postopku,” navaja sodišče. Strokovnjak meni, da takšno ravnanje dejansko onemogoča javni nadzor: “Kot da obtoženi Simon Starček, ki je bil vodja projekta nakupa sodne stavbe, ki je pripravil gradivo ter zagotovil elektronski podpis ministrice Dominike Švarc Pipan in bil naveden na naslovnici, ne bi poznal vsebine ne le uvoda in povzetka, ampak celotnega investicijskega programa!“
V zaključku Kadunc izraža zaskrbljenost, da bo zaradi omejevanja dostopa do dokumentov celotna afera ostala v temi: “Vse v smislu, da naj že dam mir. Ampak v svoji aroganci gre sodišče še naprej. Opozarjajo, da niti osnovnih dokumentov, ki bi pomagali razkriti vse vidike afere Litijska, morda ne bomo nikoli videli.”
A.H.