Golobova vlada je obljubljala vrsto reform. A reform na ključnih področjih od nikoder, le analize, prazni dogovori in časovnice. Plačni sistem v javnem sektorju ni izjema. Vlada je včeraj sindikatom javnega sektorja le predstavila osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema. Na tej podlagi naj bi skupaj s sindikati iskali konsenz za postavitev novega sistema plač v javnem sektorju.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je dejala, da se bodo o zakonu usklajevali v okviru delovne skupine, ki se bo sestajala dvakrat tedensko. Ob tem pa bodo po dejavnostih oblikovane delovne skupine za odpravo nesorazmerij, ki se bodo sestajale enkrat tedensko. Vsakih 14 dni bodo še centralna pogajanja, torej vladne strani z vsemi reprezentativnimi sindikati, kjer bodo pogledali, kako poteka delo v delovnih skupinah, in skušali najti rešitve, glede katerih jim v delovni skupini ne bo uspelo najti konsenza.
V zakonskem predlogu so nejasno definirani novi elementi plač
Že zdaj je jasno, da bo ena zahtevnejših vprašanj nova plačna lestvica. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek meni, da za samo presojo implementacije plačne lestvice v tem trenutku pravzaprav manjka ključni del, to je predlog odprave plačnih nesorazmerij, “ki bo tudi dal enega od odgovorov, kako se bodo delovna mesta na to lestvico pravzaprav razvrščala“. Sicer pa je na sindikalni strani glede napovedane prenove plačnega sistema še več pomislekov. Počivavšek je poudaril vprašanje primerljivosti med predvidenimi plačnimi stebri in njihovo vsebino. Prav tako ocenjujejo, da so v zakonskem predlogu nejasno definirani nekateri novi elementi plač. Po drugi strani pa je predstavnike zdravniškega sindikata Fides zmotila pripomba preostalih sindikatov, da pričakujejo neko primerljivost med stebri. Kot je dejal predsednik Fidesa Damjan Polh, se ravno zaradi te primerljivosti niso videli v enotnem plačnem sistemu in je bil njihov cilj izstop iz njega.
Kaj je vlada storila od svojega nastopa?
Pravzaprav nič. Nobenih obljubljenih reform še ni izpeljala, le obljublja, se dogovarja, postavlja časovnice in osnutke. Slej ko prej bi prišel čas, ko bi moral Robert Golob javnosti obrazložiti, zakaj njegova vlada ne izpolnjuje obljub. Večkrat smo bili namreč priča njegovemu neodgovarjanju na določena vprašanja in nejevolji do pojasnjevanja zadev, četudi se te tičejo slovenske javnosti in ljudi, zaradi katerih danes sedi na premierskem stolčku. Nedavno pa je priznal, da so si zadali prevelik zalogaj z reformami in med vrsticami se je dalo razbrati, da reform pač ne bo.
Osnutek zakona ne prinaša nič konkretnega – le zamike
Z besedilom osnutka zakona o skupnih temeljih plačnega sistema se je vlada seznanila v četrtek, ko je sprejela tudi sklepe za nadaljevanje pogajanj. Obenem je resornim ministrstvom naložila, da glede na sprejeta izhodišča pripravijo predloge sprememb kolektivnih pogodb dejavnosti in proučijo ustreznost veljavne ureditve sistema nazivov. Spremenjena izhodišča za pogajanja o prenovi plačnega sistema, del katerih je tudi zamik uveljavitve nove plačne lestvice, je vlada sindikalni strani predstavila pred tednom dni. Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice bi se na novo lestvico praviloma prevedli leto pozneje, kot je bilo sprva predvideno, in sicer s 1. januarjem 2025, del plačnih razredov bi se prevedel leta 2026, zadnji bi pa na vrsto prišli plačni razredi funkcionarjev v letu 2027. Po pojasnilih ministrice Sanje Ajanović Hovnik naj bi se pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij obravnavala skupaj s pogajanji o drugih vsebinah, in sicer o prenovi nazivov, prenovi dodatkov, letnem dopustu in prenovi poklicnega zavarovanja.
Sara Kovač