Osrednji mediji precej selektivno objavljajo podatke o kakovosti življenja v Sloveniji. Poudarjajo, da je v Sloveniji visoka kakovost življena, obenem pa komajda omenjajo dvig tveganja revščine.
Spletni portal RTV Slovenija je povzel Poročilo o razvoju 2026, ki ga je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Vendar pa pri tem izpostavljajo predvsem visoko kakovost življenja in pozitivne kratkoročne in dolgoročne trende, ne omenjajo pa, da številnim Slovencem in Slovenkam grozi revščina. Glede tega le namigujejo, ko pišejo, da je stopnja revščine sicer nižja kot v povprečju v Evropski uniji, da pa so določeni segmenti prebivalstva, predvsem priseljenci in nizko izobraženi, bolj izpostavljeni revščini, a očitno po krivdi drugih, saj poročilo navaja, da je družba na te skupine “premalo pozorna”. Ljudi, ki so izpostavljeni dolgotrajnemu tveganju naj bi bilo 157.000
Zviševanje revščine v Sloveniji dolgoročen trend
A statistični kazalniki stopnje tveganja revščine, ki označujejo delež oseb v gospodinjstvih z neto razpoložljivim dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, kažejo, da se je to tveganje zvišalo istočasno kot se zvišuje prag neto razpoložljivega dohodka.
Prag se sicer izračuna izračuna kot 60 odstotkov mediane ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev, torej tistega dohodka, ki skupno število gospodinjstev razdeli na točno dve polovici. Tako je za prejšnje leto prag tveganja revščine znašal 12.249 evrov za enočlansko gospodinjstvo, 18.374 evrov za dvočlansko in 25.724 evrov za štiričlansko gospodinjstvo. Na mesečni stopnji pa je bil prav revščine 1021 evrov ali malo več od neto minimalne plače, ki je za letos določena pri okoli 1000 evrih, in precej več od zagotovljene pokojnine, ki je za letos pri nekaj manj kot 818 evrov. Za dvočlansko gospodinjstvo je mesečni prag pri 1531 evrih, za štiričlansko (dve odrasli osebi in dva otroka, mlajša od 14 let) pa 2144 evrov.
Kratkotrajno in dolgotrajno ogroženi
Gre za stalen trend. Prag revščine se je namreč močno zvišal v zadnjih štirih letih. Od leta 2022 je narasel kar za 23 odstotkov, z njim pa tudi tveganje revščine, ki je bilo leta 12,1-odstotno, lani pa 14,3- odstotno. Če je ljudi, ki so izpostavljeni temu tveganju dobrih 150.000 tisoč, pa je pod tem pragom danes slabih 300.000 ljudi – v omenjenem obdobju je naraslo z okoli 251.000 na približno 298.000.
Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine pa se je v obdobju med 2022 in 2025 zvišala s 5,4 na 8,6 odstotka. Tako je, kot je bilo že omenjeno, število oseb, ki so dolgotrajno pod pragom tveganja revščine naraslo s približno 100.000 na okoli 157.000.
A. S.