Grčija se je znova znašla pod pritiskom zaradi begunske krize. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je namreč Atenam zagrozila z “začasno izključitvijo” iz schengenskega območja, če ne bodo naredile več za zaščito zunanjih meja EU.
“Da grško-turške meje ni mogoče nadzorovati, je le mit,” je poudarila Johanna Mikl-Leitner v intervjuju za nemški dnevnik Die Welt. Dodala je, da ne bi smeli izključiti možnosti suspendiranja podpisnice schengenskega sporazuma, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in obotavljaje sprejme pomoč.
“Potrpežljivost številnih Evropejcev je dosegla mejo. /…/ Veliko smo se pogovarjali, zdaj je treba ukrepati. Gre za zaščito stabilnosti, reda in varnosti v Evropi,” je bila odločna avstrijska ministrica.
Nemški minister kritičen
“Psevdorešitve, kot je izključitev držav iz Schengna ne bodo prinesle napredka, predvsem pa ne bodo zmanjšale pritoka migrantov in bodo delile Evropo,” pa je bil v odzivu na izjave ministrice kritičen nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmmeier.
Dodal je, da brez solidarnosti ne bo rešitve begunske krize. “Nasprotno, vsi moramo vleči v isto smer in vse sile usmeriti v boj proti vzrokom, zaradi katerih begunci zapuščajo domovino, v krepitev zunanjih meja unije ter pravično porazdelitev prosilcev za azil po Evropi,” je zatrdil.
Bodo grožnje pomagale?
Časnik Financial Times je pred dnevi poročal, da več predstavnikov držav članic in EU meni, da bi z grožnjami o izključitvi iz schengna lahko prepričali Grčijo v učinkovitejši nadzor njenih meja. Grški državni sekretar za migracije Jianis Muzalas je sicer navedbe časnika zavrnil ter dejal, da je v članku veliko “neresnic in zavajanj”.
EU je sicer prejšnji mesec zavrnila možnost izključitve Grčije iz schengna. Luksemburški minister za priseljevanje Jean Asselborn, čigar država je v drugi polovici lanskega leta predsedovala Svetu EU, je dejal, da “ni pravnih možnosti za izključitev države iz schengenskega območja”.
B. O., STA