Na eni strani Nemčija, ki danes velikodušno in solidarno odpira svoja vrata muslimanskim migrantom. Na drugi strani Madžarska, ki ta vrata zapira in brani svojo kulturo. Nič novega. Tukaj je zgodba o Švedski, ki je svoja vrata muslimanom začela odpirati leta 1970, in o Japonski, ki tega ni storila.
Švedska je ena najbolj odprtih evropskih držav v smislu odpiranja vrat migrantskim priseljencem. Toda Švedi danes za to plačujejo strahotno ceno. Politika nepremišljene solidarnosti je namreč najbolj udarila švedske ženske.
Zaradi priseljevanja velikega števila muslimanskih moških so ti s seboj prinesli tudi islamsko kulturno kaznovanja, kjer je moškim dovoljeno, da ženske kaznujejo tudi s posilstvom. Žena, ki svojega moža ne uboga v vsem, kar ji ta ukaže, je kaznovana s posilstvom, poroča The Daily Caller.
Po šeriatskih zakonitostih, ki priznavajo posilstvo kot kazen za ženske, pa ne trpijo le muslimanske žene, temveč tudi Švedinje. Kot “nevernice” so izdale islamskega boga Alaha in so zato podvržene šeriatskemu pravu.
Število posilstev nad Švedinjami se je namreč od trenutka, ko je Švedska odprla svoja vrata muslimanskim priseljencem, povečalo kar za tisočkrat. To številko je vredno primerjati s številkami na Japonskem – z državo, ki je pred muslimani vrata trdno zaprla.
Vsak, ki se upa oglasiti, označen za islamofoba
Za nameček pa je šokanten tudi podatek, da se švedska politika, ki je migraciji povsem naklonjena, boji izdati javna opozorila pred posiljevalci. In – da je mera polna – mediji posiljevalce naslavljajo le kot “prebivalce Švedske”. Vse, ki si le upajo dvigniti glas in opozarjati na kulturne korenine in filozofijo posiljevanja, pa takoj označijo za islamofobe.
Japonska priseljevanja ne dopušča
Razlog, da se Japonska s tem problemom do danes še ni srečala, je enostaven. Japonska je v nasprotju s Švedsko veliko bolj napredna v prizadevanju, da bi ohranila svojo kulturo, kar je jasno razvidno iz njihove politike, povezane z muslimanskim priseljevanjem. Tega preprosto ne dopuščajo.
Dr. Mordechai Kedar, izraelski vojaški častnik, je v svojem članku “Japonska – država brez muslimanov” zapisal, da ima Japonska, država z 127 milijoni prebivalcev, le deset tisoč muslimanov. Muslimani na Japonskem predstavjljajo manj kot en odstotek prebivalstva, v Evropi pa muslimanske skupnosti postajajo večje in večje.
Trije razlogi za zaskrbljenost
Japonska je zaskrbljena zaradi muslimanskega vpliva zaradi naslednjih treh razlogov:
- Japonska dojema muslimane kot fundamentaliste, ki se za nobeno ceno niso pripravljeni asimilirati v okolje, v katerega so se preselili. Japonci so prepričani, da muslimani svojih prepričanj niso pripravljeni spremeniti.
- Na Japonskem ljudje priznavajo elemente budizma, ki so integrirani v kulturo. V principu je na Japonskem religija vpletena v nacionalne navade.
- Japonci zavračajo koncept monoteizma in vero v abstraktnega Boga. Kristjani so na Japonskem sprejeti dobro, saj Japonci razumejo Jezusa kot Budo ali Sintho.
Kulturni samomor
Kedar je v svojem članku opozoril tudi na pomemben vidik, ki Japonski manjka v njeni politiki do muslimanskega priseljevanja in je prisoten v zahodnih demokracijah: “Najbolj zanimiv pristop do islama, ki ga ima Japonska, je, da ne čuti potrebe po opravičevanju muslimanom zaradi svoje migracijske politike, ki pač ni odprta za pripadnike islama.”
Japonci so prepričani, da si ne želijo storiti kulturnega samomora, kar bi se zgodilo, če bi dovolili množična priseljevanja muslimanov na Japonsko.
Japonska je kot na odgovor na migrantsko krizo ponudila velikodušno finančno pomoč ljudem v stiski, vendar bodo vrata za vstop na Japonsko za muslimane ostala zaprta. Japonci so odločeni ohraniti svojo kulturo.
T. O.