Sposobnost učenja je verjetno najpomembnejša med vsemi, kar jih imate. Raziskovalci pravijo, da je najbolj pomembno, da se učimo in razvijamo vse življenje. Če ste dobri pri učenju, imate v življenju veliko prednost.
Da smo se nekaj naučili, lahko rečemo takrat, ko smo si neko stvar zapomnili, jo znamo priklicati nazaj v spomin in po možnosti tudi uporabiti. Veliko tehnik učenja, s katerimi se spoznamo v šoli, na žalost ne omogočajo dolgoročnega spomina in možnosti, da bi pridobljeno znanje lahko uporabili kdaj kasneje v življenju. Žal mednje spada večina šolskih tehnik: podčrtovanje, uporabljanje markerjev, avtomatično ponavljanje … Predstavljamo vam pet načinov, zaradi katerih boste mislili in delovali pametneje.
Prikličite nazaj iz spomina
Pogosta napaka, ki jo naredimo pri učenju, je, da si želimo v čim krajšem času zapomniti čim več podatkov. Uspešnost vašega dolgoročnega spomina se ne meri po tem, koliko ste si zapomnili, ampak kaj od tega znate priklicati nazaj v spomin. Ob učenju bodite pozorni, da poskušate vsako stvar, ki si jo želite zapomniti, tudi priklicati; le tako jo boste lahko še kdaj v življenju uporabili.
Sodelovanje: povežite nove ideje s tem, kar že veste
Bolj podrobno kot povežete novo znanje z vsem, kar že veste, bolj močno se bo le-to usidralo v vas. Možgani so narejeni kot velika nevronska mreža, zato je povezovanje novih in starih podatkov v mreže najuspešnejši način hitrega pomnjenja. Razmislite, kaj o neki temi že veste, in nato postopoma dodajajte sliki dodatne koščke, ki jih želite pomniti.
Vedno delajte s primeri
Ne glede na tematiko je osvajanje teoretskega znanja za možgane izredno naporno. Gre namreč za suhe podatke, ki jih ne morejo povezati s konkretnimi primeri, slikami, zvoki ali občutki. Pomembno je, da si pri vsaki temi, ki se jo učite, poskusite priklicati praktičen, konkreten in vam znan primer, na osnovi katerega si boste lažje razložili teorijo.
Odgovorite, preden ste razmislili
Možgane lahko izzovemo tako, da na vprašanja, ki si jih postavimo, poskušamo odgovoriti spontano, avtomatsko, brez razmisleka. Na ta način boste videli, kaj so možgani povezali s problemom, o katerem se sprašujete. Ko se učite, lahko napačne odgovoren zavestno zamenjate s pravilnimi.
Refleksija: ocenite svoj napredek
Raziskave kažejo, da tisti ljudje, ki si po opravljeni nalogi vzamejo 10–15 minut časa za refleksijo, napredujejo skoraj polovico hitreje. Pomembna vprašanja, ki si jih lahko zastavite: Kaj je šlo dobro? Kaj lahko še izboljšam? Kako sem se počutil? Kaj mi je bilo najlažje in kaj najtežje? Na ta način boste imeli pregled nad lastim napredkom in možnost, da svoje napake popravljate sproti.
A. D.