Eden največjih problemov slovenskega zdravstva je korupcija pri nabavi zdravil in opreme. To je problem, o katerem se veliko govori, storjenega pa ni bilo nič. Sistemska korupcija se najbolj kaže pri javnem naročanju, investicijah, nabavi medicinske opreme in zdravil ter čakalnih vrstah.
V državnem zboru je bila ustanovljena preiskovalno-parlamentarna komisija korupcije v zdravstvu, ki ji predseduje poslanka SDS Jelka Godec. Najbolj razvpit primer, s katero se komisija sooča z zbiranjem dokumentov, je nabava žilnih opornic, ki jih je bolnicam dobavljalo podjetje Mark Medical d. o. o.
»Parlamentarna preiskava je namenjena ugotavljanju odgovornosti na področju nabave in prodaje žilnih opornic. Gre za specifično področje, ki je eskaliralo 2013/2014 in je vzorčen primer korupcije v zdravstvu,« je poudarila Jelka Godec.
Nihče ne preveri cen v EU V primeru nabave žilnih opornic, ki v Nemčiji stane 300 evrov, na Poljskem se je prodajala za 240 evrov, pri nas pa za enak izdelek potrošnik odšteje 1.350 evrov. “Pri nas se je celo prodajala v Ljubljani po različni ceni kot v Mariboru, kar kaže, da se nabavne službe sploh ne pogovarjajo med seboj. Kako je lahko taka razlika v ceni in kam je ta denar šel,” se sprašuje Jelka Godec in primerja razliko: “Devetsto evrov razlike – to je plača medicinske sestre.”
»Kako je mogoče, da ni nihče pogledal na tuji trg, saj smo v Evropski uniji. Kako smo lahko prodajali žilne opornice po tako dragi ceni? Pred dvema letoma so bile po 1240 evrov, danes pa taisti izdelek od istega dobavitelja stane 350 evrov. Naenkrat se je znižala cena.To so bili dogovori?« se sprašuje poslanka SDS Jelka Godec.
Omrežja in njihova monopolizacija Tako se potrjuje, da so tudi v zdravstvu omrežja, ki kontrolirajo nabave in nakupe za drago medicinsko tehnično opremo. Minister Miklavčič je na primer nabavil aparat za štiri milijone evrov, dr. Remškar pa je za enak aparat odštel 2,6 milijona evrov. »Ne bom trdil, da gre za popolnoma enak medicinsko tehnični aparat, pa vendar ne more biti za podoben aparat tako velika razlika,« se dr. Remškar sprašuje o razliki v ceni in razlogih. Stroka dejansko diktira cene in monopolizacija trga je popolna.
Bil sem razrešen, ker sem delal red Primarij Janez Remškar, nekdanji direktor Onkološkega inštituta, pravi, da je imel kot direktor “vse vzvode v rokah”, da bi naredil red, pa ga vseeno ni bilo mogoče vzpostaviti. Primer stanja v zdravstvu in na Onkološkem inštitutu ponazori z izkušnjo, ko je bil soočen z nabavo zelo drage in zahtevne medicinske opreme, za katero je zahteval natančno specifikacijo.
»Direktor, saj vi se na to ne spoznate,« je dobil odgovor dr.Remškar, ko je zahteval specifikacijo o nabavi drage medicinske opreme.
Na prvem sestanku je dobil nesramen odgovor: “Direktor, saj vi se na to ne spoznate,” ampak je vztrajal. “Po treh mesecih in dveh strokovnih sestankih sem od predstojnice dobil to specifikacijo, istočasno pa sem dobil tudi specifikacijo od gospoda, ki me je opozoril, da je to njegovo avtorsko delo, ki ga je pripravljal v svojem prostem času in hkrati zahteval, da ga ne smem nikomur pokazati – čeprav je bil zaposlen na Onkološkem inštitutu. Tako se je izpostavilo vprašanje, ali direktor sploh ima kakšno odgovornost, pooblastila in kompetence? Seveda ima in to sem dosegel. To je le eden od kamenčkov, zakaj sem bil kasneje razrešen,” pove nekdanji direktor Janez Remškar.
Dobil sem opozorilo “Zahteval sem analizo in specifikacijo nabav.Končalo se je z opozorilom enemu od zdravnikov istočasno, ko je bilo v medijih in parlamentu, da vodstvo UKC ni naredilo nič. S strani predsednice sveta in predstavnice ministrstva v svetu sem dobil opozorilo, da ima dotični gospod podporo medijev in naj tega ne delam. Takoj je bila reakcija sklic za izredno sejo, očitki o mojem slabem delu. Argumentov o tem, kaj od tega je res, ni bilo. Onkološki inštitut je delal dobro, uspeli smo razširiti projekt Dora,” je ravnanje sedanje ministrice ponazoril nekdanji direktor Onkološkega inštituta Remškar.
“Razrešili so me, ker sem delal red. Niti po eni alineji od očitkov za mojo razrešitev ni in na sodišču ne bo potrjen,” je povedal nekdanji direktor Onkološkega inštituta Remškar.
Vse samo za enega in določenega ponudnika “Direktor se tako sooča z velikimi vplivi in odpori, če posega v posamezne segmente. Aparati so malo starejši in novejši, ampak stroka zahteva točno določen aparat z neko točno določeno specifiko, npr. za olajšanje in boljšo diagnostiko – kar aparat občutno podraži. To je nevzdržno,” je težave, ki jih je imel kot direktor, pojasnil Remškar. Zaradi tovrstnih problemov je dal v pregled deset nabav zahtevne medicinsko tehnične opreme na Onkološkem inštitutu takratni predsednici državne revizijske komisije Vesni Cukrov, ki je nesporno ugotovila, da je v osemdesetih odstotkih specifikacija narejena izključno samo za enega in točno določenega ponudnika.
Denar vedno teče v eno smer “V razmerah, v katerih delamo sedaj, direktorjev pravzaprav ne odstranjujemo, če imajo izgubo. Se ve, zakaj. Zamenjujejo se jih pa običajno, ko se menja vlada in tu smo pri korupciji zaradi tega, da denarni tok teče v pravo smer,” poudarja Remškar. “Tu ni nobenih izjem. Če bi v teh neurejenih razmerah direktor moral obstati na pozitivni ničli poslovanja, bi imel bistveno drugačno orožje proti stroki. Toliko, kot ima bolnica denarja, za toliko denarja in tako ceno pa lahko naročimo potrebno opremo. Po svetu je to tako. Zaposleni vedo, da to ni razlog za razrešitev direktorja, ampak direktor doživlja izjemne pritiske.”
Prirejeni javni razpisi V javnem zdravstvu se nekateri lahko obnašajo tako. Ker to ni njihov denar, lahko nabavijo žilne opornice za 1350 evrov in nihče ne bo nič rekel, pa četudi so vredne 300 evrov. Tako nihče ne prevzame odgovornosti. Samo zasebniki in koncesionarji se borijo za vsak evro in znižujejo cene. Skupna javna naročila ne bodo rešila težav, ki nastajajo na trgu. Problem so razpisi, napisani in prirejeni samo za enega in določenega dobavitelja. “Neverjetno je, da se je na zadnja dva razpisa za nabavo računalniške opreme in za nabavo rokavic prijavil samo en ponudnik. Ali imamo v Sloveniji “za vse” res samo enega ponudnika?” se sprašuje poslanka Jelka Godec in nadaljuje “Odprti razpisi s pogajanji so edina rešitev. Če je prijavljen samo en ponudnik, se razpis ponovi.”
Oseminosemdeset neprimernih članov sveta je zamenjala ministrica
»Poglejte si primer kadrovanja tega ministrstva. V osmih mesecih so – odkar je ministrica januarja 2015 sprejela protokol, kdo je primeren za člane sveta v zdravstvenih zavodih – zamenjali oseminosemdeset predstavnikov od 134. Zakaj in kaj je namen,« se sprašuje poslanka SDS Jelka Godec.
“Poglejte si primer kadrovanja tega ministrstva. V osmih mesecih so – odkar je ministrica januarja 2015 sprejela protokol, kdo je primeren za člane sveta v zdravstvenih zavodih – zamenjali oseminosemdeset predstavnikov od 134. Zakaj in kaj je namen,” se sprašuje poslanka SDS in nadaljuje s primerom kadrovske menjave direktorja brežiške bolnišnice s tržno inšpektorico. Ali menjava Baričiča, direktorja UKC Ljubljana s Kopačem, ki niti ne ustreza merilom za člana Sveta zavodov.
Izrecna prepoved kupovati ceneje V uredništvu smo prejeli dokument, ki ga je ministrica za zdravje poslala bolnicam, s katerim odreja točna navodila o nakupu opreme pri določenem dobavitelju. Ministrica odločno nasprotuje konkurenci na področju dobave zdravil in pripomočkov.
»Politični vrh to mirno gleda in ne naredi ničesar,« je jasen Remškar.
Klinični center Maribor je izvedel javni razpis za dobavo zdravil iz krvnih pripravkov. Nabavil je najmanj enako kvalitetna zdravila po nižji ceni. Ministrica Milojka Kolar Celarc je na UKC Maribor poslala dopis, v katerem je izrecno prepovedala nabavo zdravil drugje kot pri Zavodu za transfuzijsko medicino. In to kljub višji ceni.
»Če bo ministrica pri tem vztrajala, jo bo treba povprašati, kako bo zagovarjala ta sklep, ki ga je dala bolnicam,« pove predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec.
En in edini ponudnik
Takšno navodilo je izrecno v nasprotju z našo zakonodajo. To potrjujeta dve pravni strokovni mnenji. Ministrica je bila s temi mnenji seznanjena in kljub temu vztraja pri stališču, v katerem naroča, da je potrebno zdravila nabavljati pri enem in edinem ponudniku.
»Če je zunanji ponudnik ponudil enako ceno kot Zavod za transfuzijsko medicino, ima v tem primeru Zavod prednost. V nobenem drugem primeru pa te prednosti ne sme imeti,« je jasen Remškar.
V konkretnem primeru ni bil sprožen noben postopek in nihče za nastalo škodo ni odgovarjal, kar je glede na povezave v ozadju tudi logično. Da ne bo nobenih sprememb na bolje in se bo še naprej kradlo iz zdravstvene blagajne, je zagotovilo vlade Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc.”Razlogov za razrešitev ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je več. Res je, da ima po zakonu Zavod za transfuzijsko medicino prednost pri prodaji zdravil iz slovenske krvne plazme. Hkrati pa velja tudi zakon o javnih naročilih. To pa je mimo zakona,” ugotavlja Jelka Godec.
Takšno nezakonito in škodljivo ravnanje ministrice bi moralo imeti za posledico njeno takojšnjo razrešitev. Namesto tega pa ministrica uživa podporo predsednika vlade Mira Cerarja, ki tako tudi sam podpira monopole v zdravstvu in bogatenje vplivnih posameznikov na račun našega denarja.
»Pod drobnogled bi morali vzeti vse ponudnike in tudi tiste, ki v javnem sektorju prihajajo v kontakt z naročili. Pa tudi dokazila o premoženju,« meni dr. Remškar »Morda bi se samo tako lahko premaknilo v pozitivno smer.«
Kdo so ti lobisti, ki se jih ministri tako bojijo? Tudi bivši minister Tomaž Gantar je večkrat povedal, da je odšel zaradi lobistov. Nikoli ne pove imen, pove pa, da je imel probleme. Tudi Marko Noč je povedal za medije, da ko je v razpisu znižal cene za žilne opornice, so se nanj vršili pritiski. Izjava Brigite Čokl, bivše v. d. UKC Ljubljane, ki je na komisiji za nadzor javnih financ, “da tisti, ki v bolnišnici ne dosežejo tistega, kar želijo, gredo do predsednika vlade ali do predsednika države.” Navajala je imena, ki se jim je kasneje opravičila, češ da je bila pod pritiski.
Lovke sežejo do Mladine in Kučanovega zeta Branimirja Štruklja Kdo pa je dobavil žilne opornice in kdo je ta monopolist? Ustanovitelj podjetja Marc Medical d. o. o. je finančna družba KB1909. O ustanovitelju smo v oddaji Hobotnic že govorili. Podjetje KB1909 ima sedež v zamejstvu in se ob nabavi medicinsko-tehničnih pripomočkov ukvarja tudi z nepremičninami, financami, založništvom in medijsko dejavnostjo. Podjetje KB1909 je solastnik tednika Mladine. Gre za podjetje, ki je povezano z Jurijem Detičkom, ki je glavni finančnik nekdanjega predsednika zveze komunistov Milana Kučan. Po podatkih Supervizorja je to podjetje iz javnih sredstev UKC Ljubljane prejelo 81.400.000EUR in iz UKC Maribor pa 40.000.000 EUR.
»V tem konkretnem primeru razlike v ceni za žilne opornice je prihajalo do okoriščanj in zahtev nekoga ali nekaterih,« je jasna Jelka Godec.
Inventar v UKC – Janez Zemljarič Podjetje KB 1909 je naslednik Saftija, ki je financiralo Udbo. Janez Zemljarič pa je nekdanji direktor UKC, kjer ima baje še danes svojo pisarno. Pravijo, da svojega prihoda pri nobenem od direktorjev UKC še ni najavil.
»Brez dvoma, da je Zemljarič hodil tudi k Vrhuncu. Ne vem po kakšnih opravkih. Vem, ker sem dve leti bil v upravi,« je povedal dr.Remškar.
Na vprašanje, ali bo vabljen kot priča pred preiskovalno komisjo tudi Janez Zemljarič pa poslanka SDS Jelka Godec odgovarja »O možnih pričah ne morem govoriti, ker gre za parlamentarno preiskavo, ki potem na zaprtih sejah določi priče ampak šele, ko bomo pridobili vsa gradiva in dokumentacijo.«
Nujen je pritisk javnosti Slovensko zdravstvo po vsem tem nedvomno potrebuje temeljito reformo. Pa vendar ni bilo na tem še storjenega še nič. O opravljeni raziskavi – gre za strategijo razvoja našega zdravstva, ki jo je ministrstvo naročilo v tujini, je zanjo odštelo nekaj več kot 300 tisoč evrov in njenih rezultatih se ne sliši nič več.
»Ministrica o reformi govori zelo shizofreno,« pravi Jelka Godec in nadaljuje »Takšna je tudi diagnoza stanja zdravstva pri nas. Zdi se da ne mine dan brez afere v zdravstvu . Edino kar še ostane je nujen pritisk javnosti. Doseči je potrebno ničelno toleranco do korupcije,« pove Jelka Godec.
Protokoli ne veljajo za vse enako Če povzamemo ankete, so ljudje z zdravstvom na splošno nezadovoljni. Zadnji primer, kjer je zaradi malomarnosti umrl pacient v šempetrski bolnišnici, je sprožil val ogorčenja tako v stroki kot v širši javnosti. Kdo je objektivno kriv, da so pri reanimaciji namesto kisika dovajali smejalni plin in zaradi katerega je umrl pacient? O primeru je pisal tudi Remškar, v katerem je opozoril na problem tudi v nadzoru strokovnosti in kvaliteti podjetij, ki so izvajalci del v bolnišnicah. Pri nas so skoraj vse bolnišnice pridobile akreditiv o kakovosti. Vendar je to žal reševanje le na papirju neke kakovosti.
Bolnišnica Nova Gorica, ki ima to akreditacijo, mora upoštevati – pri svojem delu, torej od nabave hrane do nabave opreme in prav tako do najzahtevnejših procesov v operacijski dvorani – v vseh segmentih protokole, ki so jasni: preverjanje, analiziranje, popravljanje. To mora biti zaključen krog, ki funkcionira. V bolnicah morajo izključno sodelovati taka podjetja in organizacije, ki upoštevajo pogoje za akreditacijo. Ko ministrstvo razpiše razpis za izvajalca, bi moralo upoštevati iste pogoje tudi za izvajalca tehnične opreme, saj je ministrstvo bdelo nad opremljanjem tudi tega urgentnega centra.
Koliko je vredno človeško življenje? “Verjetno se bo izkazalo, da to podjetje v tem primeru ni solidno in ne izpolnjuje teh pogojev akreditiva o kakovosti,” je povedal Remškar. Če ministrstvo zahteva kontrolo na nevrologiji na UKC, samo pa se ne drži tistega, česar bi se moralo, potem pravila ne veljajo za vse enako.
“Zame je pri šempetrski bolnišnici nesporno objektivno odgovorna ministrica in nihče drug,” pove Remškar. Odgovornosti za smrt pacienta v šempetrski bolnišnici do danes ni prevzel nihče. Raziskujejo pa še ostale smrti pacientov, povezane z re-animacijo na tem urgentnem bloku.
Človeška življenja so ničvredna Ko je poslanka SDS Jelka Godec ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc postavila vprašanje o odgovornosti, je ta na vsa vprašanja odgovorila: “To ni v moji pristojnosti. Saj se bo ugotovilo. O tem ne morem govoriti.” Lahko rečemo, da človeško življenje ni vredno nič. Ministrica bi morala odgovorno ravnati in odstopiti že v tem šempetrskem primeru smrti pacienta.
»To je problem Slovenije. Nihče ni za nič odgovoren. Odgovornost se samo prelaga od enega na drugega. Zato pa nikoli ne pridemo do sankcij,« razočarano pove Jelka Godec.
Ob ministrici pa je tudi primer “priznanja” državne sekretarke, ki ob delu na ministrstvu opravlja še delo zdravnice. Pač petinsko delo. In okviru tega dela je tudi popravljala napake zdravnika, ki ga ni prijavila pristojnim. Se ji res ni zdelo pomembno prijaviti zdravnikove malomarnosti, ki jih je za njim popravljala? In tako še danes ostaja državna sekretarka, ker jo varuje zdravniški kodeks in, kot pravi, ne bo prevzela nobene odgovornosti.
“Ta ista državna sekretarka je tudi visok funkcionar pri tej zgodbi podeljevanja akreditacij Slovenian Quality bolnicam,« pove Remškar.
Nujen je pritisk javnosti “V primeru napak se tudi zdravniki ne obnašamo profesionalno,” je kritičen do kolegov in stroke Remškar in nadaljuje z vprašanjem, kaj je potrebno storiti. “Piše se že četrta strategija, vlada jo bo pospravila v predal in zgodilo se ne bo nič z izgovorom, da je zdravstvo še kar v redu”. Marsikateri parameter v okviru OEC govori, da se glede na to, koliko denarja imamo v zdravstvu, dobro dela. To ne sme biti razlog, da si ne bi želeli delati boljše. Marsikje pa delamo iracionalno.
»Vedno se vrnemo na vodstveni kader v bonišnicah, ki dovoljuje nered in pa seveda ministrstvo, ki trmasto vztraja pri svojem in ne posluša stroke in ne zdravnikov. Pred kratkim je ministrica celo izjavila, da se reforme v zdravstvu že dogajajo, ampak kaj ko tega niti zdravniki niti pacienti ne občutijo,« razočarano pove Jelka Godec.
Javnost bo zahtevala red in mir v zdravstvu Če je ministrica mislila na reforme kadrovskih menjav, s katerimi spodbuja nove nemire in odpira nova žarišča, potem gre za napačno reformo. “Slej ko prej bo javnost zahtevala red in mir v zdravstvu,” pove Jelka Godec. Imamo sposobne in vrhunske zdravnike, pa vendar ministrstvo ne opravlja svojega dela. Povsod so potrebni popravki.
»
“Opozarjam na pomanjkanje profesionalnosti v ravnanju do bolnikov. Vodstvenemu kadru moramo dati kompetence in odgovornost. Takoj, ko rečeš: ‘Takole bo in nič drugače,’ si odpisan. Pa naj gre za predstojnika oddelka ali pa za generalnega direktorja,” stanje opisuje Remškar.
Zdi se, da ne mine dan brez afere v zdravstvu Slovensko zdravstvo po vsem tem dogajanju in poseganju ministrice v stroko nedvomno potrebuje temeljito reformo. Za opravljeno raziskavo – gre za strategijo razvoja našega zdravstva, ki jo je ministrstvo naročilo v tujini, je odštelo nekaj več kot 300 tisoč evrov in o njenih rezultatih se ne sliši nič več.
»Ministrica o reformi govori zelo shizofreno,« pravi Jelka Godec in takšna je tudi diagnoza stanja zdravstva pri nas.
Ob vseh problemih, ki jih ima ministrica, sta reforma in strategija zdravstva le vrh ledene gore. Dokler bo ministrica nastavljala nekompetentne ljudi na odločilna vodstvena mesta, nezakonito odrejala z odloki in brez razpisov določala dobavitelje in ne prevzela nobene odgovornosti, je ministrica sama sebi največji problem. Ponovno vabimo in pozivamo ministrico Kolarjevo v oddajo Hobotnica, kjer lahko predstavi svoje argumente, v kolikor se motimo.
