[VIDEO] 11-letna deklica pobegnila pred prisilno poroko in spregovorila. Nato so jo ubili.

Foto: iStock

Poroke starejših moških z deklicami so predvsem v islamskem svetu nekaj povsem običajnega. Nada al-Ahdal iz Jemna je spregovorila o tem, kako je pobegnila staršem, saj so jo želeli prisiliti v poroko. “Jaz sem se rešila, ampak mnogi nimajo te možnosti. Mnogi otroci storijo samomor,” je zgrožena 11-letnica, ki naj bi jo po objavi posnetka brezsrčno ubili.

Pojavlja se vprašanje, kako lahko običaji neke kulture oziroma religije prevladajo nad osnovnimi človekovimi pravicami. V video posnetku deklica govori o tem, kako je pobegnila, “saj ne more več živeti s svojo družino”. Sprašuje se, kaj so otroci naredili narobe in zakaj jih starši silijo v poroke.

Mnogi otroci ne zdržijo pritiska in si sodijo sami
Deklica v posnetku opozarja, da je primerov prisilne poroke ogromno. Posnetek ni nujno resnična zgodba te deklice, je pa takšnih zgodb ogromno. Nekateri otroci ne zdržijo pritiska in se preprosto vržejo v morje. “Ti otroci so sedaj mrtvi,” pojasnjuje deklica. Ona je zbežala k stricu. Prav tako je starše prijavila na policiji. Povedala jim je, da je stara 11 let in da jo želijo prisiliti v poroko. “V tem primeru ne bi imela nič od življenja, pridobila ne bi nobene izobrazbe. Ali res nimajo nobenega sočutja? Kakšna vzgoja je to?” se upravičeno sprašuje. Dodala je, da raje umre, kot da se na silo poroči.

Starši so deklici grozili, da jo bodo ubili, če bo pobegnila k stricu. Nada se sprašuje: “Kakšni ljudje na tak način grozijo svojim otrokom?” 

Nedolžnim otrokom ubijajo duha in jim uničujejo sanje
“Storite to, prisilite me v poroko. Ubila se bom. Ne bom šla domov in živela z njimi. Ne bom. Uničili so nam sanje, ubili so vse, kar je bilo v nas. Nič ni ostalo v nas. To ni vzgoja, to je kriminal,” se je razburila deklica. Njena teta je imela 14 let, ko se je poročila. Po enem letu zakona je storila samomor. Po sebi je polila bencin in se zažgala.

Nekateri mediji so kasneje poročali, da si je deklica zgodbo izmislila in se je vrnila domov k staršem ali pa da je video posnet z namenom izpostavitve problema dogovorjenih porok. Po spletu pa je zaokrožila popolnoma drugačna in grozljiva informacija, ki govori, da so deklico po objavi posnetka ubili.

Na Danskem lahko starejši moški med vikendi spijo s svojimi mladoletnimi ženami
“Množične migracije muslimanov v Evropo prinašajo v zahodno kulturo tudi islamska pravila in navade, kot na primer zlorabe otrok in žensk,” opozarja ameriška politična analitičarka Pamela Geller. Težave so namreč nastale v danskih azilnih centrih, saj je tam mnogo najstnic, ki so “otroške neveste”. Dekleta, ki so mlajša od 14 let, so namreč nastanjena v azilnem centru za otroke. Mnoge od njih so poročene s starejšimi moškimi, ki jih lahko med vikendi obiščejo in pri njih prespijo. 

Foto: iStock

Foto: iStock

Vsaka tretja nevesta je mladoletna
Poroke med otroki predstavljajo hudo kršenje človekovih pravic. Kljub mnogim zakonom, ki naj bi to preprečevali, je praksa po podatkih Združenih narodov še vedno zelo razširjena. Najpogostejše do tega prihaja zaradi revščine ter neenakosti med spoloma. V mnogih muslimanskih državah je po statistiki vsako tretje dekle poročeno, preden dopolni 18 let. Vsaka deveta nevesta pa je celo mlajša od 15 let.

Prisilne poroke lahko deklicam resno ogrožajo zdravje, zagotovo pa omejujejo njihovo prihodnost. Mladoletnice namreč pogosto tudi zelo mlade zanosijo, kar pa povečuje tveganje za nastanek zapletov v nosečnosti ali pri porodu. Mnogo deklet oziroma deklic med porodom umre.

Tudi v Sloveniji se dogajajo prisilne poroke otrok
Na Inštitutu RS za socialno varstvo so pred dobrim letom izvedli obsežno raziskavo z naslovom Prisilne poroke romskih deklic, v katero so vključili centre za socialno delo (CSD), šole, nevladne organizacije (NVO) in druge, ki so jim lahko dali relevantne informacije, je takrat poročalo Delo.

Dilema se je pokazala že pri definiciji, kaj je prisilna poroka. Sami smo oblikovali definicijo, da je prisilno poročen otrok oseba, stara do 18 let, ki je v zakonsko zvezo stopila pod kakršnokoli obliko prisile. Na CSD so v letu 2013 zabeležili enajst primerov, v petih letih prej pa so bili seznanjeni z 20 primeri. Precej drugačni so podatki drugih organizacij (NVO, varne hiše in materinski domovi): leta 2013 so našteli skupaj 21 primerov, v zadnjih petih letih pa so bili seznanjeni s 114 primeri.

Nina Knapič