Očitno si tajkuni v naši državi brez kakršnih koli zavor privoščijo marsikaj, ob tem pa poskrbijo za dobrobit svojih potomcev, ki se že tako ali tako rodijo z zlato žlico v ustih. Pri tem imamo v mislih večinskega lastnika tajkunsko sprivatiziranega podjetja ACH, Hermana Rigelnika, ki mu očitajo izčrpavanje podjetja, enega od redkih domačih finančnih holdingov, ki je preživel krizo. Rigelniku, ki si je s pomočjo svojih zvijač nakopal pravo bogastvo, je zgledno sledil tudi njegov sin Matej Rigelnik, ki se je s pomočjo denarja iz ACH dokopal do stanovanj, ki jih oddaja na Airbnb.
Julija smo poročali o tem, da so se trije nekdanji vodilni menedžerji ACH znašli v kazenskem postopku. Poročanja so razkrila, da naj bi med drugim šlo tudi za dolgoletno predsednico uprave Adrie Mobil Sonjo Gole, ki jo tožilstvo sumi oškodovanja podjetja v višini 21 milijonov evrov ob prenosu Adrie Mobil (proizvajalca avtodomov in počitniških prikolic iz Novega mesta) na menedžersko družbo Protej. V kazenskem postopku sta se znašla tudi nekdanji direktor družbe Protej (ustanovil so jo menedžerji ACH) Branko Šibakovski in nekdanja dolgoletna prva finančnica ACH Vera Mihatovič. Požareport poroča, da se je pred težavami znašel tudi nekdanji predsednik državnega zbora Rigelnik, in sicer skupaj z nekdanjima sodelavcema Primožem Rakteljem in Mojco Novak. Nanje (na njihovo nekoč skupno družbo za lastninjenje – Protej d.o.o.) pa se nista spravila le nekdanja vodilna finančnika in solastnika ACH Vera Mihatovič in Branko Šibakovski, trojica je bila namreč tudi anonimno kazensko ovadena Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.
Trojica naj bi bila kriva kaznivih dejanj prikrivanja informacij, zlorabe položaja pri škodljivi oddelitvi hotelske dejavnosti, nepremičnin in zbirke slik, Rigelnik pa naj bi jih k temu napeljeval. Leta 2017, ko se je izvajalo izključevanje manjših delničarjev, je postalo jasno, kakšna je resnična cena premoženja Proteja. Vsi trije na čelu z Rigelnikom, ki so veljali za predkupne upravičence, so imeli natančne informacije glede kupovanja deležev, vedeli so namreč, da je vse vredno precej več. Zaradi povzročanja kaznivih dejanj Mihatovičeva zahteva več kot 5 milijonov evrov, Šibakovski pa 10 milijonov evrov.
Ob tem spomnimo na dogajanje spomladi lani, ko je kompanija s 76-letnim Hermanom Rigelnikom na čelu le malo pred prodajo Adrie Mobil, v lastništvu družbe Protej, francoski družbi Trigano, izločila trgovino z vozili ACH 2 in poslovno hotelirstvo ACH 3. Pri tem pa je potrebno pripomniti, da so si družbeniki Proteja po lastniških deležih razdelili kupnino, ki jo je Trigano plačal za Adria Mobil. Francoska družba je namreč na račune posameznih lastnikov neposredno nakazala kupnino.
ACH 2, kamor štejemo družbe ACH, ki so locirane v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu, je padel v roke Janka Šemrova, Rasta Oderlapa in Damijana Vuka. Del, ki se ukvarja s hotelirstvom (ACH 3, danes Axor Holding d.d.) pa je padel v roke Hermana Rigelnika. Prav z izločanjem in vrednotenjem posamičnih delov nekdanjega ACH naj bi trojica prelisičila Mihatovičevo in Šibakovskega; namreč, na družbo ACH 3 je bilo preneseno premoženje v vrednosti 23 milijonov evrov, družba pa je imela kapital v vrednosti skoraj 18 milijonov evrov, kar pa je predstavljalo tudi prodajno ceno. Zgolj Union hoteli so (bili) vredni dobrih 73 milijonov evrov, torej precej več. Če naredimo primerjavo: portoroški hotel Kempinski s 183 sobami je bil prodan za 25 milijonov evrov, Union hoteli s 574 sobami pa naj ne bi bili vredni niti 17 milijonov evrov?
Tožba zaradi razlike med lažno prikazano vrednostjo in dejansko kupnino
Ravno iz teh razlogov Mihatovičeva in Šibakovski navajata, da sta bila pred prodajo francoski družbi oškodovana, na njun račun so se nekateri okoristili, oškodovana pa je bila tudi njihova skupna družba Protej v vrednosti 37 milijonov evrov. Vse to je bilo v korist podjetju Axor Holding d.d., ki je v rokah Hermana Rigelnika. Mihatovičeva in Šibakovski torej tožita Protej zaradi razlike med lažno prikazano vrednostjo poslovnih deležev in dejansko kupnino, ki se je trojici nasmehnila po plačilu kupnine s strani francoske družbe Trigano.
Sin Matej naj bi kanaliziral denar iz ACH v nakup stanovanj
Sedaj pa ne smemo še pozabiti omeniti vpletenosti Rigelnikovega sina Mateja Rigelnika. 76-letni Rigelnik se v enem izmed sodnih procesov z nekdanjo direktorico Adrie Mobil Goletovo in ACH-jem sklicuje, da naj ne bi vedel ničesar o zadevi, ker se je zaradi avtoimune bolezni upokojeval. Pri tem pa je zanimivo, da je bil Matej Rigelnik ravno v tem času na funkciji predsednika uprave te družbe. Februarja letos pa je Herman Rigelnik prevzel vodenje upravnega odbora.
Rigelnikov sin je preko firme Matej Rigelnik s.p. sodeloval z ACH. Prav tako pa ima tudi podjetje HMR poslovno in podjetniško svetovanje d.o.o., podjetje, preko katerega ima v ljubljanski stavbi Situla kar pet stanovanj. Poznavalci delovanja ACH po navedbah Požareporta trdijo, da je sin Matej v vlogi svetovalca ACH kanaliziral denar iz ACH, s tem pa nato kupil stanovanja v znani ljubljanski stavbi. Zanimivo pa je to, da sedaj ta stanovanja oddaja preko Airbnb, ki velja za priljubljeno stran, preko katero lahko posameznik oddaja stanovanja, sobe in hiše. Vendar pa naj bi imel težave s potrebnimi soglasji.
H. M.