“Vse prebivalstvo Ribniške doline, sodraške kotline in Bloške planote je pod vtisom groznih zločinstev, tako imenovanih osvoboditeljev, ki ustrahujejo že par dni obgozdne vasice in proglašajo enodnevne samostojne republike,” medvojno časopisje opisuje grozote, ki so jih morali prebivalci Dolenjske in Notranjske pretrpeti zaradi revolucionarnega nasilja partizanov. Takrat so pridobitve njihove “dobrote”, “svobode” in “pravičnosti” opisali kot največjo nesrečo za slovensko ljudstvo.
Tokratna žrtev partizanske represije je Franc Kozina iz Sodražice, ki ga je skupina divjakov ujela pred njegovo hišo, ki jo je pred tem obkolila s strojnicama. Po pisanju časnika Slovenec so Kozino že pred prijetjem obsodili na brezpravnem političnem procesu in to le zato, ker je bil katolik in intelektualec. To je le en izmed mnogih primerov, kjer so ubijali izključno zaradi razredne drugačnosti, o kolaboraciji pa ni bilo ne duha ne sluha. Vodja partizanov je Kozino najprej pretepel z gorjačo, kasneje pa sta prišli tudi mati in sestra, ki sta morali gledati njegovo trpljenje in zmerjanje. Franca so nato odpeljali v gozd nad Zamostecom in ga tam zasliševali ter mučili, nato pa so ga s 16 Romi pripeljali v bližino vasi Beneče in jih tam ustrelili.
Vrnili so se po mamo in očeta ter ju zaklali, brata pa ustrelili
Vest o krutem zločinu je pretresla vse okoliško prebivalstvo, saj so Franca Kozino poznali v vsej okolici kot poštenega, vzornega in delovnega kmečkega fanta, katerega glavni greh je bil njegov velik intelektualni potencial in krščanska usmerjenost. Da je bila družinska tragedija še večja, pa priča nek drugi članek o izkopu trupla Franca iz partizanskega morišča, v katerem je objavljena vest, da so komunistični klavci ponovno prišli na njihov dom in ubili 65-letnega očeta Franca Kozino in 57-letno mamo Frančiško ter hromega brata Janeza Kozino. Invalidnega Janeza so ustrelili v kleti, mamo Frančiško in očeta Franca pa so zaklali.
C. Š.