V demokratični družbi bi moralo biti temeljno soglasje vsaj o tem, da svobode govora ni dopustno omejiti ter da je sramotno poveličevanje totalitarizma in zločincev.
Pod Golobovo vladavino Slovenija tone v totalitarizem. Golobovo »osvobajanje« javne RTV Slovenija, ko ga prevedemo iz orwellovskega levičarjenja v slovenščino, pomeni, da je RTVS Golobovi vojski provladnih »nevladnikov« povsem podrejeno ultralevičarsko trobilo najslabše vrste. Ministrica za kulturo (Fotopuba …?) gre na Čebine proslavljat ustanovitev totalitarne organizacije. Golobova vlada nato potrdi, da je bila tam uradno – in ukine dan spomina na žrtve totalitarizma. Kar je tako skrajno neevropsko, da tri velike Evropske politične stranke, torej EPP, ECR in ReNew, ogorčeno protestirajo zaradi očitno protievropskega početja Golobove vlade.
Golobov totalitarizem, ki je v letu dni pokazal popolno razvojno impotentnost, povzročil pa ogromno škode, bije vse hujši boj z resnico. Za levičarje je resnica najhujša oblika »sovražnega govora«. Levičarstvo je religija sovraštva in laži, ki lahko obstaja samo, če drugim odvzame možnost svobodnega izražanja mnenj ter na mesto resnice vsili svoje laži. Za to so razvili levičarji metode preganjanja »sovražnega govora« – ki je lahko vse, kar razkrinkava laži levičarja; t. i. »politične korektnosti« – da ni dopustno govoriti ali objaviti nečesa, kar razkrinkava levičarsko propagando; ter najbolj orwellovski »Fact- checking« – po slovensko »preverjanje dejstev«. Seveda levičarji niso izumili institucionaliziranega »preverjanja dejstev« zato, da bi ljudem omogočili dostop do resnice, ampak prav zato, ker je prek interneta levičarjem tako neprijetna resnica začela prihajati na dan ter postala dostopna (brez filtra »osrednjih«, beri levičarskih medijev) vsem.
Najstarejši in najbolj masovno uporabljan trik levičarjev je, da vedno druge obtožujejo za vse tisto slabo, sovražno in nasilno, kar v resnici počnejo prav levičarji sami. Ta trik uporabljajo že več kot sto let. V Sloveniji so ljudje temu prvič nasedli v času krvave revolucije, ki je potekala po mehanizmu, kot ga je kasneje odlično opisal Milan Kučan: “Najprej diskreditacija, potem likvidacija, po potrebi tudi fizična …!” – in tudi to, skladno z najstarejšim trikom levičarjev, spet hotel takoj pripisati nekomu drugemu.
Na internetu avtorstvo tega najstarejšega trika levičarjev pripisujejo Karlu Marxu: “Obtoži sovražnika za tisto, kar delaš sam, da vneseš zmedo:”. Ker je mrtev že 140 let, nihče ne more 100-odstotno zanesljivo ugotoviti, ali je prav on avtor te pokvarjene metode dela ali pa nekdo od njegovih učencev; bistveno je, da levičarji ta trik uporabljajo že ves čas in vsakodnevno. Zato je toliko bolj z zdravo pametjo sprto, da v Sloveniji leta 2023 zaradi retvita in prevoda slike z interneta v zvezi s Karlom Marxom sploh lahko dobim od nekega zavoda Oštro dopis, kjer pišejo, da po njihovem »Karl Marx ni avtor« tega navodila za temeljno metodo delovanja levičarjev, in iz katerega sledi, da za to objavo pričakujejo opravičilo.
Karl Marx je zame zločinec, saj je brez dvoma sokriv za vsaj 150 milijonov umorjenih nedolžnih ljudi, ker so se iz njegovega nauka napajali vsi najhujši totalitarni režimi: (internacionalni) socializem, nacionalni socializem in njihov korporativni derivat fašizem. Karl Marx je bil tudi hud rasist, saj bi po njegovem morali »manj razviti narodi«, kamor je prišteval tudi Slovane, izginiti v holokavstu. Šele ko to vemo, lahko zares razumemo, zakaj je Stalin oboževalce socializma na zahodu imenoval kar »uporabni idioti«. Države so uspele točno toliko, kolikor so se znebile socializma. Socializem je največji generator revščine na svetu. Primer nekoč tako bogate Venezuele je več kot poučen …
Kdor Karla Marxa po vseh zločinih, sovraštvu, uničenju in revščini, kar so prinesli njegovi nauki, še vedno slavi in obožuje, po mojem mnenju ne potrebuje opravičilo, ampak zdravljenje. S seznanitvijo z dejanskimi rezultati socializma, od Sovjetskega Gulaga in Hude Jame do Venezuele.
Najnovejši primer praktične uporabe najstarejšega trika levičarjev smo lahko opazovali ob t. i. Paradi ponosa v Ljubljani. Ker je nekaj mladih prineslo na javni shod tistih, ki so jih polna usta “strpnosti“ in “tolerance do vseh“, napis: Obstajata samo dva spola, moški in ženski, jih je silovito in skrajno sovražno napadla množica aktivistov LGBT+, tako da jih je morala fizično zaščititi policija (ki jih je pred tem popisala, čeprav so prišli na javno prireditev, kjer so bili povabljeni vsi, in samo mirno izrazili svoje mnenje ter s tem biološko in etično resnico). Toda vsi osrednji levičarski mediji so bili polni bombastičnih izjav o nekakšnih “napadih na aktiviste LGBT+”; o dejanski skrajni agresivnosti aktivistov LGBT+ proti mladim dekletom in fantom – ki za svoj pogum in zdrav razum zaslužijo vse priznanje! – pa so molčali kot grob.
Socialistično Oštro za Karla Marxa in proti zgodovinski resnici
Za preverjanje dejstev na internetu, torej »Fact-checking« v Sloveniji, naj bi bil iz tujine (meta)financiran prav zavod Oštro. Toda glede na izkušnje s “preverjanjem dejstev” s strani tega zavoda, ki je bil ustanovljen z denarjem davkoplačevalcev v višini več kot 21.000 evrov, bi moralo to skrbeti prav vse. Internetni viri in omrežja so postali najpomembnejši izvor znanja ter metoda komunikacije, še posebej med mladimi.
Braniti lik in delo Karla Marxa ni prvi “dosežek” zavoda Oštro. Pred tremi leti sem v nekem tvitu opozoril na dejstvo, da se je druga svetovna vojna začela tako uničujoče zaradi kolaboracije nacionalnega in internacionalnega socializma, torej nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze. Žrtev te kolaboracije je bila (poleg baltskih držav) Poljska, ki sta jo Nemčija in Sovjetska zveze napadli z dveh strani.
Zgodovinska dejstva:
– 23. avgusta 1939 sodelovanje nacistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze formalno potrdita zunanja ministra Ribbentrop in Molotov s podpisom pakta o nenapadanju. Tajni sestavni del pakta je bil dogovor o delitvi Poljske.
– 1. septembra je Poljsko napadla Nemčija, Sovjetska zveza ji je skladno s paktom sledila 17. septembra. Od tega dne do končne vdaje Poljske sta Nemčija in Sovjetska zveza skupaj napadali Poljsko, vsaka s svoje strani.
– 22. septembra v mestu Brest izvedejo skupno parado pripadnikov armad nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze. Skupni napad Nemčije in Sovjetske zveze na Republiko Poljsko se je končal z njeno vdajo 6. oktobra 1939.
– 22. junija 1941 se je začela operacija Barbarossa, napad Nemčije na Sovjetsko zvezo. Napad je Stalina tako presenetil, da prvim poročilom o nemškem napadu sploh ni verjel, saj je bil prepričan v trajno zavezništvo internacionalnih in nacionalnih socialistov. S tem dnem se je končalo sodelovanje, torej kolaboracija nacionalsocialistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze, ki je torej nesporno trajala formalno od 23. avgusta 1939 do 22. junija 1941 – skoraj dve leti. Dejansko se je začela že mnogo prej, tudi s sodelovanjem in medsebojnem šolanju totalitarnih tajnih policij (Čeka – Gestapo – Gulag).
Zaradi sodelovanja oz. kolaboracije nacistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze, ki je trajala kar eno tretjino časa druge svetovne vojne, je bila ta vojna v svojem začetku tako hitra in uničujoča. Tega dejstva nobena ideološka propaganda ne more spremeniti, čeprav socialisti povsod po svetu že desetletja poskušajo potvoriti dejstva in izbrisati spomin na obdobje zločinskega sodelovanja oz. kolaboracije totalitarnih režimov – socializma in nacizma.
Zavod Oštro, za katerega njegova direktorica, odpuščena novinarka Dela Anuška Delić trdi, da naj bi “razkrinkaval lažne novice”, je nato javno objavil trditev, da je sodelovanje (kolaboracija) oziroma skupni napad nacionalsocialistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze na Republiko Poljsko fake news, po domače laž. To je podkrepil z nekim očitno ideološko motiviranim in dvoumno napisanim mnenjem enega od levičarskih zgodovinarjev. Da naj bi skupni napad Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko fake news, torej neresnična trditev, so nekritično povzeli skoraj vsi osrednji mediji.
Očitno neresnična trditev zavoda Oštro je bila huda žalitev za vse žrtve tragedije, ki jo je ob začetku druge svetovne vojne doživela Republika Poljska zaradi skupnega napada Hitlerjeve nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze. Zato je takrat reagiral celo veleposlanik Republike Poljske in odločno protestiral proti potvarjanju zgodovine.
Evropski parlament je za ohranitev zgodovinskega spomina določil 23. avgust kot poseben praznik – dan spomina na žrtve totalitarizmov prav v spomin na sramotno in zločinsko sodelovanje, torej kolaboracijo dveh najhujših oblik totalitarizma – socializma in nacizma – potrjeno na ta dan leta 1939 s podpisom pakta Ribbentrop–Molotov. Toda Oštro ima še danes na spletni strani objavljen celo naslov Druga svetovna vojna se ni začela s kolaboracijo socializma in nacizma ...!
Saj ni res, pa je! Če bodo to nesramno zgodovinsko laž t. i. “fact-checkerjev” po treh letih le izbrisali, prilagam za vsak primer posnetek strani portala Oštro. Očitno je dejanski namen tega portala zgolj levičarska cenzura, torej zastraševanje in vsiljevanje levičarske ideologije.
Našteta dejstva bi se morali naučiti otroci že v osnovni šoli, dokazljiva so tudi s fotografijami iz javno objavljenih zgodovinskih arhivov. Če nekdo s končano fakulteto zanika navedena dejstva, torej manipulira oziroma zavestno laže. Pomen spomina na nepojmljivo tragedijo druge svetovne vojne, ki jo je v tako hudem obsegu omogočila prav začetno, tretjino časa druge svetovne vojne trajajoče prostovoljno sodelovanje (kolaboracija) med socialisti Sovjetske zveze in nacisti Nemčije, je v Resoluciji o totalitarizmih in evropski zavesti potrdil tudi Evropski parlament. Zanikanje zločinov vodi v nov zločin, »pozabljanje« sodelovanja krivcev za zločine tudi.
Brez popolne svoboda govora je demokracija samo farsa
Po letu dni Golobove oblasti sporočilo ostaja enako: svoboda je najvišja vrednota v demokraciji. Tudi zadnje volitve so levičarski psihologi očitno preigrali na to karto. Od tod zavajajoče ime stranke Svoboda. Po letu dni že res vsakomur jasno, da je vsebina povsem nasprotna nazivu. Kot je že davno tako lepo razkrinkal Orwell: če levičar reče resnica – ali »preverjanje dejstev« torej “Fact-checking” – je to zanesljivo laž; in če reče Svoboda, je to totalitarizem.
Prvi pogoj za pozitivne spremembe bo uspešnost boja za ohranitev svobode javne besede. Skladno z načelom, ki smo ga zagovarjali v času slovenske osamosvojitve, sedaj pa so mnogi nanj “pozabili”: “Tudi če se s tabo ne strinjam, bom storil vse, da boš tudi ti lahko javno povedal svoje mnenje”. Brez popolne svobode javne besede, katere neločljivi sestavni del je tudi, da se mnenja kritično soočajo, da so polemična, lahko tudi zelo provokativna …, ni mogoče najti optimalnih rešitev. Kot je rekel Dr. Jože Pučnik: “Zdaj gre za Slovenijo!”.
Brez svobode javne besede je demokracija samo farsa.
Branko Grims
Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani Branka Grimsa. Do zapisa lahko dostopate – TUKAJ.