Slovensko levico te dni razburja dogajanje na italijanskem političnem parketu. Premierka Georgia Meloni je namreč ob italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in množični odhod Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije izrazila podporo odvzemu odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu. Ob tem slovensko levico velja spomniti, da tovrstne pobude niso nove.
Skoraj deset let nazaj je nemška pisateljica, dobitnica Nobelove nagrade romunskega rodu Herta Müller od Nemčije zahtevala posthumni odvzem visokih odlikovanj, ki so bila podeljena nekdanjima komunističnima voditeljema Nicolaeju Ceausescuju in Josipu Brozu Titu.
“Odvzem priznanj bi bil pomemben popravek in jasen signal, kako visoka priznanja bo v prihodnje podeljevala nemška država,” je v intervjuju za revijo Focus dejala Herta Müller.
Nekdanja totalitarna voditelja iz Romunije in Jugoslavija sta bila v sedemdesetih letih odlikovana z velikim križem za zasluge Zvezne republike Nemčije, čeprav so varnostne službe obeh držav na ozemlju ZRN izvajale atentate na disidente.
Pisateljica je v intervjuju izjavila, da je bil v sedemdesetih letih atentat na njo onemogočen, oseba, ki je hotela izvesti atentat, pa je bila aretirana. Pri tej so ob aretaciji našli dokaze o naklepnem umoru, je pred leti poročal Ziare.com.
Odvzem so zahtevali tudi donavski Švabi
Zahtevo po odvzemu odlikovanja so leta 2011 predstavili tudi v Združenju pregnanih donavskih Švabov in Kulturni ustanovi donavskih Švabov. Donavski Švabi so Titu očitali odgovornost za odvzem pravic okoli 200 tisoč donavskim Švabom in njihovo deportacijo v delovna taborišča. Samo med leti 1945 in 1948 naj bi v teh taboriščih umrlo več kot 50 tisoč ljudi, pretežno žensk, otrok in starejših, je leta 2011 poročalo Delo.
Ž. K.