Ameriška organizacija Climate Central je nedavno objavila analizo, v kateri trdi, da so se poletja v 97 odstotkih od 243 analiziranih ameriških mest od leta 1970 segrela. Po njihovem mnenju je človeški vpliv na podnebje glavni vzrok za to segrevanje v 91 odstotkih mest (221 mest). Kritiki, med njimi Anthony Watts s spletne strani Climate Depot, te trditve zavračajo kot zavajajoče, saj analiza premalo upošteva pomemben dejavnik – učinek urbanega toplotnega otoka (Urban Heat Island – UHI).
Anthony Watts poudarja, da Climate Central
premalo pozornosti namenja dobro dokumentiranemu pojavu urbanega toplotnega otoka.
Climate Central je v poročilu Summer Warming (1970–2025) Driven By Climate Change navedel, da so se poletja v povprečju segrela za 2,6 °F (približno 1,4 °C) v 236 mestih. Po njihovi oceni je vsaj polovico tega segrevanja mogoče pripisati človeškemu vplivu na podnebje. Uporabili so povprečne temperature (povprečje dnevnih maksimumov in minimumov) ter modele za pripisovanje vzrokov.
Glavna kritika: Učinek urbanega toplotnega otoka
Watss to pojasnjuje, da se v mestih z veliko asfalta, betona in stavb, čez dan absorbira sončna energija, ki se ponoči počasi sprošča. Zaradi tega so nočne temperature (minimumi) višje, medtem ko dnevne temperature manj vplivajo na povprečje. Učinek je še posebej izrazit poleti, ko so dnevi daljši in sonce močnejše – ravno v obdobju, ki ga Climate Central analizira.
To potrjujejo tudi drugi viri: Zemljevidi Roya Spencerja z Univerze v Alabami (Huntsville) jasno kažejo močan UHI v večjih ameriških mestih. V okviru projekta Heartland Institute v Renu (Nevada) pa so primerjali uradno meteorološko postajo na letališču (sredi asfalta in vzletnih stez) z referenčno postajo na naravni podlagi le 1,1 milje stran. Uradna postaja je beležila bistveno višje nočne temperature – do skoraj 3 °F (približno 1,7 °C) višje. To je klasičen primer UHI.
Metodološke težave
Kritiki opozarjajo, da uporaba povprečnih temperatur pretirava vpliv povišanih nočnih minimumov. Climate Central UHI omenja kot “sekundarni dejavnik”, a ga obravnava kot nepomemben šum v podatkih, namesto da bi ga ustrezno kvantificirala. Poleg tega njihova analiza primerja modele, ki že vnaprej predpostavljajo človeški vpliv, kar lahko vodi do predvidljivih rezultatov. Urbanizacija in slaba umestitev meteoroloških postaj (pogosto na letališčih) dodatno prispevata k signalu, ki ga nato pripisujejo globalnemu segrevanju. Watts zaključuje, da je velik del opaženega “poletnega segrevanja” v mestih verjetno posledica lokalnega človeškega razvoja in ne globalnih podnebnih sprememb.
A.H.