Intenzivna vključenost Roberta Goloba v kampanjo za referendum proti spremembam zakona o parlamentarni preiskavi napeljuje na potrebo po zaščiti lastne kože.
Robert Golob se je močno vključil v kampanjo zbiranja podpisov za referendum o t.i. “politični policiji” in straši državljane, češ da nova vlada ogroža njihove pravice. Pravzaprav pa so bile pravice in zasebnost posameznikov najbolj ogrožene ravno v času njegove vladavine.
Še več, Golob je očitno tako velik nasprotnik novega interventnega zakona, da bi zaščitil sebe in svoje tovraiše pred morebitnimi preiskavami. Konec koncev hoče nova vlada zakon le vrniti v prejšnjo obliko, spremenjen pa je bil v času njegove vladavine, ko so se stopnjevali pritiski opozicije, da se ustanovi preiskovalna komisija, ki bi se poglobila v njegove posle in korupcijo. V času prejšnjega mandata je bila marca 2024 na zahtevo državnega sveta namreč ustanovljena preiskovalna parlamentarna komisija, da se preišče morebitno stekanje državnih sredstev podjetja Gen-I v predvolilno kampanjo Gibanja Svoboda, a je komisijo na koncu vodil kar poslanec Svobode.
Ko je takratni opoziciji SDS in NSi uspelo s tridesetimi podpisi zahtevati, da se ustanovi nova komisija pa je Urška Klakočar Zupančič predlagala spremembo zakona o parlamentarni preiskavi, ki je popolnoma ohromil pristojnosti komisije in uvedel postopkovno blokado v obliki novega člena, ki je omogočal sodno varstvo pravzaprav za vsako stvar. Šlo je za manever leve vlade, da zaščiti koruptivne prakse svojega predsednika in onemogoči javnosti uvid v relevantne podatke. Spremembe zakona bi slednjega le vrnile na stare tirnice in omogočale, da bi postopki potekali nemoteno.
Peter Jančič: Groba in brutalna žalitev poslancev
Golobovo kampanjo za referendum je za naš medij komentiral tudi novinar in analitik Peter Jančič, ki pravi, da so trditve Roberta Goloba o “politični policiji” groba in brutalna žalitev poslancev in instituta parlamentarne preiskave, ki ga poznamo že desetletja: “Politično komisijo smo imeli v času komunizma, deloma pa jo je s pritiski, čistkami in zlorabo podatkov, ki jih je policija pridobila pri preiskavah, za kampanjo sprejemal ravno Golob sam. Da sedaj poslance zmerja za politično policijo je neverjetno, saj je tudi on sam poslanec. To pa govori samo zase dovolj”, je bil jasen Jančič.
Spremembe motijo le tiste, ki so pod Golobom upravljali z državnim premoženjem
Tudi poslanec Andrej Poglajen je v podkastu Po desnem pasu komentiral kampanjo za referendum. Izpostavil je, gre pri samem izrazu politična policija za širjenje neresnic in za grobo žalitev državnega zbora in slovenske demokracije. Obenem je pripomnil, da če pobudnike zares zanima kaj je politična policija naj se obrnejo kar na Evropsko komisijo in povprašajo Marto Kos, slovensko komisarko, ki jo je na ta položaj predlagala Golobova vlada, čeprav gre za bivšo sodelavko Udbe. Poglajen je dejal tudi, da bi spremembe dovolile, da se obračuna s korupcijo, danes pa ironično podpis za referendum pomeni podpis za ščit v bran korupciji. Zaradi tega se, kot pravi Poglajen, sprememb najbolj bojijo Robert Golob, pa tudi drugi pomembneži iz časa njegove vlade, kot so Alenka Bratušek, Andrej Ribič, Žiga Debeljak in drugi. “Se pravi, posamezniki, ki so v preteklem mandatu upravljali z državnim premoženjem.”
Danes smo novo epizodo z @poglajen objavili malo prej kot ponavadi. Vse, kar rabite vedeti o novem zakonu o parlamentarni preiskavi 👇🏻 pic.twitter.com/VyvnIrXbZR
— Po Desnem Pasu Podkast (@podesnem_pasu) June 21, 2026
Golobovo obnašanje pa je še toliko bolj dvolično, ker se je prav v času njegove vladavine ustanavljalo preiskovalne komisije, ki so bolj spominjale na “politično policijo”. Poslanka Svobode Mojca Pašek Šetinc, ki je vodila leta 2022 ustanovljeno komisijo DZ za preiskovanje domnevno nezakonitega financiranja političnih strank in volilnih kampanj prek medijev, je kasneje celo priznala, da je bil namen komisije političen.
Skratka, šlo je za obračun z SDS in NSi. Njena naslednica Tamara Vonta pa je kot vodja komisije grobo kršila človekove pravice in pravice do zasebnosti. Komisija je pridobivala informacije iz bančnih računov in stikala za osebnimi podatki ne le “osumljencev”, temveč tudi prič. Je pa za levičarje in rdečo tovarišijo značilno, da s prstom kaže na druge zaradi stvari, ki jih počne sama. Očitno je tako tudi tokrat.
A. S.