V času, ko smo priča velikim naporom pri zbiranju podpisov za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je publicist, nekdanji politik, bloger in libertarni aktivist Tomaž Štih nanizal vrsto šaljivih zapisov, ki razkrivajo, čemu levi pol tako krčevito nasprotuje konkretnemu noveliranju zakonodaje in opleta s pojmom “politična policija”, ki s samo vsebino zakona nima prav nič skupnega.
“Ne pustite parlamentu, da raziskuje račune nedolžnih mimoidočih v Romuniji. Oni so dvakratne žrtve. Najprej jim ukradejo identiteto, potem še preiskava. Naj to počneta Neža Šalamun ali Katarina Bervar Sternad, včeraj komunistični nevladnici, danes na Ustavnem sodišču in KPK,” se glasi eden od zapisov ob delitvi fotografije nekdanjega premierja, ki kaže, da gre v resnici za strah pred razkrivanjem lastnih afer, sumljivih poslov in primerov korupcije.
“Ne pustite “politični policiji”, da razišče, kam je izginilo 2,4 milijona. Tudi vam se lahko zgodi, da ste minister za prostor in anekse ter vas nekdanja tiskovna predstavnica in generalna sekretarka vaše stranke obtoži korupcije. Nihče ni varen!” navaja drugi zapis, nanašajoč se na vsebino prisluhov v predvolilnem času, ki so med drugim vrgli temno senco na tedanjo infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek.
Oddaj podpis za referendum proti politični policiji.
Podpis lahko oddate na upravnih enotah po Sloveniji ali prek eUprave le še do 14. julija. pic.twitter.com/PEOOznkjWN
— Levica (@strankalevica) June 24, 2026
“Dol s “politično policijo”, pustimo, da vestni župani, pošteni ljudje, s trdim delom iz plače postanejo lastniki 50 nepremičnin. To je bila vedno naša vrednota. Danes Borut, jutri vi,” navaja naslednji zapis ob delitvi fotografije nekdanjega obrambnega ministra in aktualnega vodje poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica.
Ob delitvi več fotografij, med katerimi se je znašla tudi fotografija Domna Saviča, ki je v času prejšnje vlade našel svoje mesto pod soncem v kabinetu nekdanje kulturne ministrice Aste Vrečko, je naveden zapis: “A zdaj bomo pa nekakšnim izvoljenim parlamentarnim komisijam kar pustili, da se ukvarjajo z zaposlitvami vrhunskih strokovnjakov. Dole politićka milicija!”
Če dovolimo “politično policijo,” bodo na koncu preiskovali še kmetovalce in izumitelje. Kam vse to vodi? V razpad naših vrednot in politične kulture. pic.twitter.com/8R60qMBXBe
— Libertarec (@Libertarec) July 2, 2026
Ob seriji konkretnih zapisov se zlahka lahko pride do sklepa, da do nasprotovanja ne prihaja zaradi želje po zaščiti pravic navadnih državljank in državljanov, da se jim ne bo “bralo sporočil” ali “preiskovalo telefonov”, kar sicer ni navedeno v nobenem členu konkretnega zakona (iz tega razloga jih tudi v javnosti ne navajajo), ampak zaradi tega, ker obstaja strah, da bi pod drobnogled prišle zadeve, za katere levica želi, da ostanejo skrite ali zamegljene pred javnostjo, kolikor je to mogoče. Spremembe bi vendarle dovolile, da se obračuna s korupcijo, ki predstavlja rak rano slovenske družbe.
V interesu javnosti je, da parlamentarne preiskave predstavljajo orodje resničnega nadzora nad oblastjo
Ko se opleta z izrazom “politična policija”, gre seveda za pravcato burlesko, saj zakonodajna sprememba ne prinaša nikakršne policije, ampak se navezuje na parlamentarno preiskovalno komisijo, ki velja za eno izmed ključnih orodij parlamentarne demokracije in katere naloga je nadzor nad delovanjem nosilcev javnih funkcij ter ugotavljanje politične odgovornosti in zaščita javnega interesa. V luči tega nedvomno ni nepomembno, da konkretna novela, ki predstavlja kamen spotike, pomeni korak v smeri večje pravne varnosti, večje učinkovitosti in bolj odgovornega delovanja parlamentarnih preiskovalnih komisij.
A. H.