“EU ni pristojna za opredelitev koncepta pravne države ali za določanje pogojev, s katerimi se ocenjuje izpolnjevanje skladnosti z osnovnimi načeli,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Müller. “Izplačilo sredstev iz proračuna EU mora temeljiti le na izpolnjevanju objektivnih in konkretnih pogojev, ki nedvoumno izhajajo iz predpisov,” je pojasnil. “Pred Sodiščem Evropske unije skupaj s Poljsko izpodbijamo mehanizem o pogojevanju,” pa je na Facebooku sporočila madžarska pravosodna ministrica Judit Varga. Državi ocenjujeta, da gre za ideološko vmešavanje v njune notranje zadeve.
Madžarska in Poljska sta na Sodišče EU vložili pritožbi zaradi nove uredbe EU, ki 27-članskemu bloku omogoča, da zadrži financiranje držav članic, za katere se ugotovi, da kršijo vladavino prava. Zaradi te uredbe o pogojevanju, sta konec lanskega leta blokirali sprejetje svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo covida-19 v vrednosti 1824 milijard evrov. Pritožbi, ki sta jo obe državi vložili v četrtek, sta namenjeni upočasnitvi uveljavitve uredbe do odločitve sodišča o tej zadevi, kar bi lahko trajalo do dve leti. EU bi lahko zmanjšala financiranje Poljski in Madžarski za več deset milijard evrov, če bi, kot trdi Bruselj, ugotovili, da vzhodni državi, ki sta pod preiskavo EU, ne spoštujeta svojih sodišč in medijev. Madžarski premier Viktor Orban naj bi svojim bogatim sodelavcem naročil, da kupijo časopise samo zato, da bi jih ukinili, poljski vladi pa očitajo, da je z novimi davki omejila vpliv neodvisnih prodajaln. A vemo, kaj vse se v EU govori o Sloveniji, zato je tudi poročanja glede Madžarske in Poljske treba jemati z zadržkom.
Uradni govorec poljske vlade Piotr Müller je v četrtek ob napovedi vložitve pravnega akta dejal, da predlagana uredba EU nima pravne podlage v pogodbah, posega v pristojnosti držav članic in krši pravo EU. Rekel je tudi, da bi morala EU, sredstva razdeliti z uporabo objektivnih in konkretnih pogojev ter opozoril na zelo resno nevarnost politično usmerjene in potencialno samovoljne uporabe uredbe. Madžarska pravosodna ministrica Judit Varga je na Facebooku sporočila, da se bo Budimpešta pridružila pravnemu aktu Varšave in dejala: “Te zakonodaje EU si ne moremo dovoliti, ker resno krši pravno varnost.” V četrtek so poslanci Evropskega parlamenta Evropsko komisijo – izvršilno vejo EU, zadolženo za uveljavljanje zakonodaje EU – pozvali, naj aktivira mehanizem vladavine prava, ki je sicer začel veljati 1. januarja 2021.
“Ne moremo obdržati veljavne zakonodaje EU, ki resno krši pravno varnost, zato, kot smo obljubili lani, izpodbijamo pravilo o pogojenosti pred Sodiščem Evropske unije skupaj s Poljsko. Naj spet zmaga zdrava pamet,” je še na Facebooku zapisala Varga.
Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev. Poljska in Madžarska sta temu nasprotovali. Za rešitev svežnja za okrevanje so voditelji članic decembra lani dosegli kompromis v obliki sklepov vrha, ki zamika možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa. Kompromis namreč predvideva, da Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU, poroča STA.
Sara Bertoncelj