Dne 30. junija 2026 smo na protalu Nova24TV objavili prispevek z naslovom Domnevni mobing, kadrovske rošade in očitki o nepotizmu na Direkciji RS za vode. V nadaljevanju objavljamo prikaz nasportnih dejstev.
Vodenje Direkcije Republike Slovenije za vode je 7. novembra lani kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela dr. Lidija Kegljevič Zagorc, ki je na tem položaju nadomestila Urško Hočevar; dr. Kegljevič
Zagorc je do tedaj zasedala mesto državne sekretarke na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Direkcija je od novembra 2025 dalje pričela z obsežnejšo reorganizacijo in vzpostavitvijo nove notranje organizacijske strukture, ki je posledica povečanega obsega delovnih nalog, ki so v njeni pristojnosti. Postopek reorganizacije je bil izveden skladno z veljavno zakonodajo, v katerega je bil vključen tudi sindikat. Nova organizacijska struktura je bila sprejeta v maju 2026 in je zahtevala prerazporeditve obstoječih delovnih mest. V ta namen je bil vsak posameznik obravnavan posamično in premeščen glede na organizacijske potrebe in ne z namenom sprostitve kvot za nove položaje »ljubih oseb« dr. Kegljevič Zagorc in Saše Kandušer.. Zaposleni so pred podpisom aneksa imeli na voljo 8 dni, da se seznanijo z njegovo vsebino, vključno z razlogi za njegovo sklenitev, ter da zahtevajo dodatna pojasnila ali izrazijo nesoglasje – kar presega zakonsko določen rok za seznanitev z delovnopravno dokumentacijo. Navedbe, da so bili zaposleni prisiljeni v takojšen podpis brez možnosti predhodne seznanitve ali pojasnil, zato niso potrjene.
Zaposlitve na Direkciji
Navedbe, da je bila Saša Kandušer na Direkciji zaposlena mimo veljavnih pravil in predpisov ne držijo. Ga. Kandušer opravlja delovno mesto vodje skupnih služb od jeseni 2025 dalje, ki se opravlja v nazivu sekretar skladno s sistematizacijo delovnih mest na Direkciji. Zaposlitev je bila izvedena na podlagi javnega natečaja za to delovno mesto, v katerem je kandidatka izpolnjevala vse razpisne pogoje; vsi kandidati so bili obravnavani po enakih merilih, kandidatka pa je po oceni natečajne komisije dosegla največje število točk. V zvezi s tem postopkom zaposlitve je bil v lanskem letu izveden inšpekcijski nadzor in nadzor drugih pristojnih organov, ki niso ugotovil nepravilnosti, ki bi kazale na prirejen ali zgolj formalen natečaj. Osebne ali sorodstvene povezave same po sebi ne pomenijo kršitve zakonodaje.
Nina Kandušer je bila na Direkciji zaposlena leta 2024, torej pred nastopom dela njene matere Saše Kandušer, zato navedbe, da je slednja kot vodja kadrovske službe vplivala na njen postopek zaposlitve, ne držijo. Prav tako Saša Kandušer pri premestitvi hčerke v času reorganizacije ni sodelovala; premestitev je bila izvedena na delovno mesto v istem tarifnem razredu, kot ga je Nina Kandušer zasedala pred premestitvijo, in torej ni pomenila napredovanja na zahtevnejše delovno mesto, kot je navedeno v članku. Navedbe o nepotizmu ter o zaposlovanju mimo veljavnih pravil, natečajnih pogojev ali zakonsko predpisanih postopkov po razpoložljivi dokumentaciji niso potrjene in jih v celoti zavračamo.
Očitki o mobingu se niso potrdili
Očitki o mobingu in šikaniranju na delovnem mestu so se izkazali za neresnične. Direkcija navedbe o mobingu, šikaniranju ali neprimernem odnosu do zaposlenih jemlje resno. Od časa nastopa funkcije ge. Kandušer dalje po podatkih, ki so jih preverile pristojne službe na Direkciji, organ ni prejeli nobene prijave za mobing oz. trpinčenje na delovnem mestu. Opozarjamo, da gre za zelo resno obtožbo, ki se je izkazala za neresnično in jo v celoti zanikamo. Interne poizvedbe so pokazale tudi, da ne drži navedba, da prosta delovna mesta nastajajo zaradi odhodov zaposlenih na podlagi trpinčenja, vendar do sprostitve delovnih mest prihaja predvsem zaradi upokojitev, menjave delodajalca, premestitev v druge organe državne uprave in drugih zakonskih razlogov.
Pojasnjeno je tudi, zakaj je Saša Kandušer določen čas vodila več oddelkov: po pooblastilu neposredno nadrejenega je začasno prevzela vodenje posameznih služb v okviru Skupnih služb, ki jih sicer vodi skladno s svojo zaposlitvijo. Med njimi je tudi kadrovska služba, katere vodenje je prevzela, ker je Služba za notranjo revizijo Ministrstva za naravne vire in prostor po opravljenem revizijskem postopku zahtevala takojšnjo odstavitev takratne vodje. Funkcijo je opravljala za določen čas, in sicer od 20. 2. 2026 do 18. 5. 2026, ko je bila pooblaščena nova vodja kadrovske službe. Navedbe, da več oddelkov vodi zaradi posebnega položaja ali mimo organizacije Direkcije, zato ne držijo. Direkcija je preverila tudi navedbe o povečanem številu bolniških odsotnosti v času, ko je Saša Kandušer vodila splošne službe, in ugotovila, da povečanja ni zaznati, saj je število bolniških odsotnosti enako kot pred njeno zaposlitvijo; enako velja za druge preverjene navedbe, za katere niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi jih potrjevale. Saša Kandušer je vse naloge opravljala v okviru svojih delovnih nalog zajetih v sistematizaciji delovnih mest, zato absolutno zavračamo navedbe, da je naloge opravljala zaradi osebnih interesov. Direkcija ob tem pojasnjuje, da podatkov o članstvu zaposlenih v političnih strankah ne vodi, ne hrani in ne zbira, saj gre po Ustavi RS za občutljivo vrsto osebnih podatkov, katerih razkritje brez privolitve posameznika ni zakonito.
Navedbe o dodatkih k plači
Plače javnih uslužbencev in dodatki k plači se določajo izključno na podlagi veljavne zakonodaje,. Posamezen javni uslužbenec o svojih prejemkih ne more odločati sam. Delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela se določa na podlagi vnaprej določenih kriterijev (obseg in kakovost opravljenega dela, zahtevnost nalog, doseganje pričakovanih rezultatov ter dejansko povečan obseg dela), izplača pa se lahko le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev in zagotovljenih sredstvih. Vpogled v višino delovne uspešnosti vsakega posameznega zaposlenega je skladno z zakonskimi določbami omogočen vsem zaposlenim na direkciji.
Navedbe o uničevanju dokumentacije prav tako ne držijo, saj Direkcija posluje skladno s predpisi o upravnem in dokumentarnem poslovanju, vsi kadrovski in plačni postopki pa se vodijo v uradnih evidencah, ki zagotavljajo sledljivost odločitev in omogočajo naknadni nadzor pristojnih organov.
Saša Kandušer