Poslanka in vodja poslanske skupine stranke Resni.ca Katja Kokot se je na družbenem omrežju X ostro odzvala na likvidnostne težave Radiotelevizije Slovenija. “Ne, spet so plačali davkoplačevalci. Plačali za nekaj, kar nočejo. Ono, na silo. Ob načrtovanih 163 milijonih evrov prihodkov, naša javna hiša nima za plače,” je zapisala Kokotova.
Osebno se je zavezala, da se bo zavzela “za vsak možen scenarij, ki bi po najkrajši poti prekinil to prisilno odtekanje denarja” ljudi. “Vse skupaj je šlo že zdavnaj k vragu … delate se norce iz nas,” je bila kritična.
Poslanka je ob tem poudarila, da javno radiotelevizijo, radio in orkester potrebujemo, a “nikakor ne v takem obsegu, s takimi programom in takim financiranjem kot do zdaj”. Kritiko je usmerila tudi proti oddaji Marcel, ki jo vodi Marcel Štefančič. Ta je v eni od svojih oddaj nastopil v majici z napisom “Mi to plačujemo”, zato bi njen zapis lahko razumeli tudi kot neposreden odziv nanj.
“Veste, kako težko za vaš šov plačujejo tisti, ki tega nočejo? Veste, kako težko dela kmet, podjetnik, delavec … in bi ta denar raje uporabil za kaj drugega? Jaz sem pustila 20 let dela v realnem sektorju. In ob tem plačevala visoke davke, prispevke in dohodnino. Tudi za to sem šla v politiko. Ker ne želim več plačevati tega. Ljudje se razbijajo z delom, zato da drugi uživajo na njihovih žuljih. To ni socialna država, to je sistem delovnih hlapcev in kaviar socialistov, ki na visoki nogi živijo na račun delavcev!” je poudarila.
Radiotelevizija Slovenija se je namreč znova znašla v središču javne razprave, o čemer si lahko preberete tukaj. Javni zavod, ki za leto 2026 načrtuje skoraj 163 milijonov evrov prihodkov, se sooča z likvidnostnimi težavami. Stroški dela redno zaposlenih presegajo 100 milijonov evrov, državna zakladnica pa je znižala odobreno posojilo z 12 na 9,5 milijona evrov. Uprava RTV zagotavlja, da so plače za julij zagotovljene, a priznava potrebo po dodatnih ukrepih in iskanju kreditov pri bankah.
Stranka Resni.ca je že pred tem opozorila, da težava ni zgolj v pomanjkanju denarja, temveč v sistemu avtomatičnega financiranja brez zadostne odgovornosti in nadzora. Predlagajo ukinitev obveznega prispevka oziroma spremembo modela financiranja, o čemer naj bi se odločalo tudi na referendumu 11. oktobra.
A.H.