Vse od uvedbe t. i. poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19 smo bili na svetovnem spletu priča pojavu množice teorij zarot in zavajajočih trditev, v središču katerih je najpogosteje prepričanje o nepotrebnosti tretjega odmerka, ki naj bi njegovim prejemnikom povzročal več škode kot koristi. A velikokrat prezrto dejstvo je, da je večina cepiv, ki so danes v obči rabi, takšnih, da je za dosego zadostne odpornosti po preteku določenega časovnega obdobja dejansko potreben še dodatni odmerek.
Tudi v Sloveniji je napoved cepljenja s tretjim oz. poživitvenim odmerkom cepiva proti novemu koronavirusu v določenih (laičnih) krogih naletela na zgražanje, ogorčenje in neodobravanje, ki so ga z znanjem nepodučeni posamezniki največkrat stresali na spletu, občasno pa tudi na ulicah, tj. na neprijavljenih protestih, ki so v preteklosti divjali v središču Ljubljane. Vendar pa se takšni osebki očitno niso pretirano posvečali delovanju sodobnih cepiv, saj bi sicer še kako dobro vedeli, da večina danes odobrenih in uporabljanih cepiv za vzpostavitev ustrezne imunosti neizogibno zahteva tudi poživitveni odmerek.
Deset cepiv za preprečevanje desetih različnih bolezni, s katerimi se cepi otroke v zgodnjem otroštvu
Po zaslugi izjemnega razvoja v medicini, farmaciji in drugih naravoslovnih znanostih nam je danes dostopnih na stotine cepiv različnih proizvajalcev, ki nam zagotavljajo zaščito proti najrazličnejšim boleznim. Gre za resnično enormno število cepiv, ki se medsebojno razlikujejo tako po bioloških mehanizmih na principu katerih delujejo kot tudi po nekaterih drugih lastnostih. Zaradi takšne kvantitete najrazličnejših cepiv, njihove medsebojne različnosti in kompleksnosti njihovega delovanja se bomo za potrebe ponazoritve pomembnosti cepljenja s tretjim oz. poživitvenim odmerkom osredotočili na le nekaj izbranih cepiv, in sicer takšnih, ki jih navadno prejmejo že dojenčki oz. novorojenci v prvih mesecih svojega življenja.
Samo tri od desetih obravnavanih cepiv zahtevata cepljenje z zgolj dvema odmerkoma
Če se najprej osredotočimo na cepivo proti gripi, to deluje na principu vsakoletnega prejema enega ali dveh odmerkov, s čimer je to cepivo de facto izjema, saj pri vseh ostalih obravnavanih cepivih zadostuje manjše število odmerkov, vendar pa nikakor ne zgolj en sam, kot bi utegnili nekateri zmotno misliti. Preidemo na cepivo DTaP, pri katerem je glede ustaljene prakse njegove rabe razvidno, da novorojeni otroci njegov prvi odmerek navadno prejmejo dva meseca po svojem rojstvu, nato sledi v roku štirih mesecev drugi odmerek, pri šestih mesecih je na vrsti tretji, nato dojenčki pri 15. mesecih dobijo četrto dozo, v starosti med štirimi in šestimi leti pa navadno sledi zadnji, peti odmerek. Pet ali več odmerkov sicer ni pogoj za ustrezno zaščito pri nobenem drugem izmed omenjenih desetih cepiv, vendar pa so štiri doze cepiva povsem običajne (in seveda tudi absolutno potrebne, če želimo doseči ustrezno stopnjo zaščite) pri cepivih, ki ščitijo proti otroški paralizi, pnevmokoknim okužbam in Hib-u. Pri vseh treh prejmejo dojenčki prvi odmerek v starosti dveh mesecev, druga doza je na vrsti po preteku štirih mesecev, v starosti šestih mesecev pa sledi tretja. Medtem ko so v primeru cepljenja proti Hib-u in pnevmokoknim okužbam otroci deležni četrte doze po dopolnjenem enem letu, pa je potrebno na prejem četrtega odmerka cepiva proti otroški paralizi počakati do starosti 4 in 6 let.
Če sedaj preidemo na cepiva, ki za maksimalno zaščito zahtevajo prejem treh odmerkov, lahko ugotovimo, da sodita v to skupino cepivi proti rotavirusu in hepatitisu B. Pri prejemu slednjega se navadno čim manj odlaša, zaradi česar prejmejo novorojenci njegov prvi odmerek že ob svojem rojstvu, medtem kot drugi in tretji odmerek sledita v starosti enega meseca in pol leta. Proti rotavirusu pa se otroke cepi v starosti dveh, štirih in šestih mesecev. Na tem mestu pridemo do zgolj treh cepiv, pri katerih zadostuje prejem dveh odmerkov, in sicer gre za cepivo proti noricam, cepivo proti hepatitisu A in cepivo MMR. Vsa tri cepiva se otrokom v ramo vbrizga v starosti dvanajstih mesecev, pri čemer sledi drugi odmerek cepiv proti noricam in MMR v starosti 4 do 6 let, pri cepivu proti hepatitisu A pa dobijo otroci drugo dozo v starosti 18. mesecev.
Matej Markič