Tranzicijska levica je vse svoje topove usmerila v predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Zahtevajo njegov odstop, ker si želijo odstopa vlade Janeza Janše. Doslej so zaradi njegove demokratične izvolitve podali ustavno pritožbo, skušali so ga razrešiti tudi v državnem zboru. Nedavno se je s peticijo za njegov odstop aktiviral propadli politik Brejc, zelo verjetno v sodelovanju s tremi opozicijskimi strankami. Prav te pa so sedaj napovedale posvetovalni referendum o Stevanovićevem odstopu. O teh pravno-političnih manevrih levice smo govorili z nekdanjim ustavnim in vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Kot pravi, so pobudniki referenduma izgubili kompas.
Seveda so bili vsi prej omenjeni manevri jalovi. Ustavno sodišče je zavrnilo tako ustavno pritožbo zoper sklep o Stevanovićevi izvolitvi kot tudi pobudo za oceno ustavnosti poslovnika Državnega zbora. Na glasovanje o njegovi razrešitvi še čakamo, a je rezultat predvidljiv. Prav nič ne kaže, da je izgubil podporo poslancev, ki so ga izglasovali. Peticija za Stevanovićev odstop se je izkazala za neverodostojno. Spletni uporabniki so namreč med podpisniki peticije našli tudi Vladimirja Putina in vrsto izmišljenih imen.
Anketa je bila nato umaknjena, saj naj bi se na njej znašli podpisi iz Indije in Izraela. Kako je to mogoče, saj vendar niso pridobivali IP-naslovov, da bi izsledili lokacijo podpisnikov? Kmalu je sledila alternativna peticija, ki jo je javno objavil spletni vplivnež Aleksandar Repić, sicer znan po nadimku “Nepridiprav”. Slednji obljublja, da je ta bolj verodostojna od Brejčeve.
Nato so v tem tednu še tri opozicijske stranke (Svoboda, SD in Levica) vložile predlog za posvetovalni referendum, na katerem bi volivce vprašali, ali naj državni zbor Stevanovića razreši. V tem primeru rezultata referenduma ni mogoče napovedati, ni pa težko napovedati njegovega ničnega učinka. Gre namreč za posvetovalni referendum, ki ne nosi pravnih posledic.
Tako so se v Resnici odzvali na referendumski predlog: “Mi absolutno podpiramo neposredno demokracijo in referendume. Zato bomo z našo podporo imeli že 11.10. dodatne tri referendume. Rušenja demokracije in norčevanja iz ljudi pa ne podpiramo. Potem imamo lahko posvetovalni referendum vsak dan. Za vsakega funkcionarja posebej, od politike do upravljanja gospodarskih družb. Kakšen mislite, da bi bil rezultat referenduma “a naj se ukine Levica?””. Ali pa “a naj Luka Mesec naredi 20 sklec?” Volitve potem lahko odpravimo in preidemo v totalitarni sistem. Če kdo ne glasuje po volji totalitarcev, jih bomo odstavili.”
Kaj pa o zadevi pravi stroka? Je referendum o odpoklicu funkcionarja sploh v skladu s pravom?
“Tehnično je mogoč, a zgolj tehnično. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi ima kratko določbo, da lahko državni zbor razpiše referendum iz svoje pristojnosti. Je pa popolnoma nesmiseln. Smisel posvetovalnega referenduma je dobiti sporočilo oz. mnenje ljudstva o tistem, o čemer se lahko ljudstvo na koncu neposredno z naknadnim referendumom izreka. Se pravi o zakonih. Spraševati ljudstvo o stvareh, o katerih se ne more izrekati, je pa popolnoma nesmiselno. Če dopustimo referendum o tem vprašanju, ki je sicer tehnično mogoč, potem je to precedens, ki odpira vrata zlorabam. Samo predstavljamo si lahko, kaj bo sledilo. Referendum o razrešitvi ministrov, predsednika vlade… Vsakokratna opozicija bo predlagala referendum o vsakem članu vlade, ko jim ne bo povšeči,” komentira Jan Zobec.
Razvrednotenje referenduma in subverzija demokratičnih postopkov
Kot pravi, gre za razvrednotenje referenduma in razvrednotenje pravil parlamentarne demokracije. Pojasni, da je potrebno določbo, ki govori, da lahko Državni zbor razpiše referendum iz svoje pristojnosti, razlagati s smislom določbe – pridobivanje mnenja ljudstva o vprašanjih, o katerih se lahko ljudstvo izreka. Torej o zakonih, ne pa o razrešitvi predsednika vlade. Drugačna “razlaga bi bila tudi nesmiselna in ni v skladu z namenom zakonodajalca”.
Dodaja, da poslovnik in ustava točno in jasno določata primere, kako se razreši določenega funkcionarja. O predsedniku državnega zbora, denimo, odloča državni zbor.
Na vprašanje, ali gre v tem primeru za subverzijo volilnega rezultata oz. subverzijo demokratičnih postopkov, odgovarja: “Gre za subverzijo demokratičnega postopka izvolitve predsednika državnega zbora.”
Pojasni še, da ustavna pritožba na takšno referendumsko pobudo ni mogoča. Posvetovalni referendum namreč nima pravnih posledic in tako tudi ne obstaja pravni interes za prepoved takega referenduma.
Ž. K.