31. oktobra praznujemo dan reformacije, ki je za Slovenijo pomemben zaradi njenega vpliva na razvoj slovenskega jezika in književnosti. Čeprav je šlo za versko gibanje, je reformacija pomembna zaradi človeka, ki je postavil temelje slovenske tiskane knjige.
Reformacija se je po Evropi razširila v 16. stoletju, njen začetek pa povezujemo z 31. oktobrom 1517, ko naj bi nemški teolog in avguštinski menih Martin Luther objavil svojih 95 tez, s katerimi je kritiziral nekatere prakse tedanje Katoliške cerkve. Luther je prevedel Sveto pismo v nemški pogovorni jezik, saj je hotel omogočiti vsem kristjanom neposreden dostop do temeljnih spisov njihove vere. Tako je postala ena glavnih zahtev reformatorjev dostopnost Svetega pisma in verskih besedil različnim ljudstvom v njihovih domačih jezikih. To je spodbudilo prevajanje besedil, razvoj knjižnih jezikov in širjenje pismenosti. Pomembne posledice je imela reformacija tako tudi za slovenske dežele.
V Sloveniji je reformacija seveda v tem pogledu pomembna zaradi Primoža Trubarja, protestantskega duhovnika in pisca iz 16. stoletja, ki velja za začetnika slovenske tiskane knjige. Leta 1550 je izdal Katekizem in Abecednik, prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku. Prva je bila namenjena verskemu pouku, druga pa učenju branja in pisanja. Tako kot Luther, je hotel Trubar krščanski nauk približati ljudem v njihovem maternem jeziku. Svoje bralce je nagovarjal z besedami “Lubi Slovenci”, s čimer je izkazal zavedanje o jezikovni skupnosti, ki ji je namenjal svoje delo.
Trubar pa ni bil edini protestant, ki je pustil svoj pečat v slovenskem kulturnem razvoju. Jurij Dalmatin je leta 1584 izdal prevod celotnega Svetega pisma v slovenščino, Adam Bohorič pa je istega leta objavil prvo slovensko slovnico, znano kot Arcticae horulae succisivae oziroma Zimske urice. K razvoju slovenskega knjižnega jezika in pravopisa je prispeval tudi Sebastijan Krelj.
Reformacija ostaja pomembna za slovenski narod, ker je spodbudila razvoj slovenščine kot jezika književnosti, izobraževanja in verskega življenja. Tiskane knjige so omogočile širjenje slovenskih besedil, prevod Svetega pisma in prva slovnica pa sta dodatno utrdila položaj slovenskega knjižnega jezika. Reformacija je prispevala tudi k oblikovanju zavesti o skupnem jeziku, vendar slovenska jezikovna in narodna identiteta nista nastali šele v 16. stoletju. Slovenski jezikovni zapisi so obstajali že prej, med njimi Brižinski spomeniki iz okoli leta 1000.
Konec 16. in v začetku 17. stoletja je protireformacija v večini slovenskih dežel močno omejila protestantizem, vendar dosežki protestantskih piscev niso utonili v pozabo. Njihova dela so ostala pomemben del slovenske kulturne dediščine. Dan reformacije je v Sloveniji državni praznik od leta 1992.
A. S.