“Za svobodo slovenske zemlje se je ali z orožjem ali s pričevanjem boril do zadnjega diha.”
Nagovor predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše ob slovesu Uroša Šušteriča, v Ljubljani, 19. februarja 2018, objavljamo v celoti:
Danes se poslavljamo od velikega človeka. Poslavljamo se od Uroša, ki je bil oče, dedek, pradedek, predvsem pa je bil velik Slovenec. Njegova življenjska pot je življenjska pot neke generacije, ki je dala skozi najtežje čase 20. stoletja. In Uroš je bil pričevalec tega časa. Bil je pričevalec resnice. Bil je tudi tisti, od katerega smo v časih, ko je v te kraje prišla slovenska pomlad, pravzaprav mnogi prvič slišali, kaj se je dejansko dogajalo v tistih najbolj vetrovnih, prelomnih časih na sredini 20. stoletja v teh krajih in širše.
Uroš je bil tudi ustanovni član stranke, ki jo danes vodim, zato v imenu vseh njenih članic in članov izrekam njegovi družini in njegovim svojcem iskreno sožalje. Iskreno sožalje tudi vsem, ki ste kakorkoli z njim delili njegovo življenje in delo in tudi njegovo pričevanje in resnico. Včasih se šele potem, ko nekdo odide s tega sveta, zavemo, kdo je tisti človek, tista oseba pravzaprav bil oz. bila. Uroš se je v svojih mladih letih, v časih, kjer se je bilo prav odločiti možno samo, če si ali pa če je slišal glas svojega srca, vedno odločal za svoje bližnje in za svojo domovino. Bil je član legitimnega odpora proti tistim, ki so zasedli njegovo takratno državo. Skozi je dal pravzaprav vse: od bitk do ujetništev, do izdaje, do obsodbe po končani vojni, do preganjanja, do zasledovanja, do poskusov, kot so temu takrat rekli, vrbovanja in do težav, ki so jih imeli vsi tisti, ki v času enopartijskega režima niso bili prvorazredni.
Vse to ga ni strlo in Uroš je bil v prvih vrstah takrat, ko so se v Sloveniji začele dogajati spremembe. Bil je ustanovni član Socialdemokratske zveze Slovenije, ene od dveh predhodnic Slovenske demokratske stranke. Prevzel je takrat tudi eno od ključnih funkcij v stranki, postal je član Sveta. Čeprav ne več v rosno mladih letih, je prispeval svojo energijo za čas slovenskih sprememb, za čas slovenske pomladi, ko je postalo naenkrat mogoče tisto, kar ni bilo mogoče prej pred desetletji, čeprav si je to marsikdo želel. Uroša bomo ohranili v trajnem spominu kot domoljuba, patriota, velikega Slovenca, Vojvodo Triglavskega, pričevalca resnice. Verjamem, da boste tisti, ki ste z njim delili njegovo intimno življenje, ohranili v spominu tudi kot dobrega očeta, dedka in pradedka. Uroš je v svojem življenju ustvaril družino, napisal knjigo in posadil drevo. Dragi Uroš, naj ti bo slovenska zemlja, za svobodo katere si se ali z orožjem ali svojim pričevanjem boril do zadnjega diha, lahka. Mi pa te bomo ohranili v trajnem spominu.
M. S.