V muzeju Kelvingrove s Glasgowu so mumije – vključno z mumificiranimi glavo, nogo, roko iz Doline kraljev in posmrtnimi ostanki svečenika Nekta – umaknili z razstave. Razlog? Pokojniki niso dali »dokumentiranega soglasja«, da jih razstavljajo.
Da, prav ste prebrali. Ljudje, ki so umrli pred tri do pet tisoč leti, niso podpisali soglasja, da smejo biti na ogled. Zato jih je Glasgow Life, javno financirana organizacija, »iz spoštovanja« pospravil v skladišče. Na mestu, kjer so nekoč stali, zdaj visi tabla z moralnim pridihom.
Takole pravijo: »Osnutek politike o človeških posmrtnih ostankih muzejev Glasgow Life predlaga, da se človeški posmrtni ostanki razstavljajo le, če obstaja dokumentirano in informirano soglasje pokojnika ali, v ustreznih okoliščinah, njegovih potomcev. (…) Če takšnega soglasja ni, menimo, da je odstranitev staroegipčanskih človeških ostankov z razstave spoštljiva do pokojnikov.«
To ni muzejska praksa. To je ideološka histerija. Ko kuratorji zahtevajo soglasje od mumij, so že zdavnaj izgubili stik z realnostjo – in s svojo osnovno nalogo. Muzeji obstajajo zato, da ohranjajo in prikazujejo preteklost, ne da jo cenzurirajo po merilih trenutne progresivne mode.
Egipčani so mumificirali trupla prav zato, da bi ohranili spomin. Današnji varuhi »dostojanstva« jih skrijejo, ker so preveč zahodnjaško radovedni.
Chris McGovern, predsednik Kampanje za resnično izobraževanje in nekdanji svetovalec enote za politiko na Downing Streetu 10, pravi, da je to je zmaga neumnosti.
Peter T.