Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 44/90) je bil sprejet v takratni Skupščini republike Slovenije 6. decembra 1990, in sicer je Skupščina RS na skupni seji vseh treh zborov z veliko večino (204 ZA, nihče proti in štirimi vzdržanimi glasovi ) ta Zakon sprejela skoraj soglasno.
Zakon je obsegal samo 12. členov. “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?” je bilo edino vprašanje na glasovnici, na katerega smo volivci in volivke na splošnem ljudskem referendumu odgovorili. Že v 1. členu Zakona je splošni ljudski referendum spremenil ime – plebiscit (SSKJ: ljudsko glasovanje na kakem ozemlju o priključitvi tega določeni državi).
Plebiscit je bil torej izveden v nedeljo, 23. decembra 1990 (dva dni pred božičem), in se ga je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, med katerimi je “ZA” samostojno in neodvisno državo Slovenijo glasovalo 88,2 % vseh volivcev oz. 95 % tistih, ki so se udeležili plebiscita.
Rezultat je sprožil med Slovenci veliko navdušenje. Predsednik vladajoče koalicije DEMOS, dr. Jože Pučnik, oče slovenske države, je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.