Predsednica republike Nataša Pirc Musar v maniri Tanje Fajon večjo mero spoštljivosti namenja veroizpovedim, ki niso krščanske. Kristjanov pogosto ne omenja, ne nakloni jim enake mere spoštovanja kot ostalim in se ne udeležuje maš za domovino. Velik del Slovencev tako očitno in načrtno zapostavlja.
Nataša Pirc Musar je ob islamskem prazniku kurban bajram zapisala, da je to “sklepno dejanje obdobja, ki ga muslimani namenjajo refleksiji o življenju in svetu ter naši vlogi v njem“. “Kot ste zapisali, na svetu nismo sami, sobivamo z ljudmi različnih ver, kultur in prepričanj. Iskreno verjamem, da se drug od drugega lahko naučimo veliko in da smo ljudje na svetu zato, da pomagamo drug drugemu in si prisluhnemo,” je poudarila in dodala, da se dostojanstva ne sme odreči nikomur, saj nas le to dela čuječa in čuteča bitja.
Štiridnevno praznovanje, ki se povezuje z romanjem v Meko, se je začelo z današnjo jutranjo molitvijo, ki jo je vodil mufti Nevzet Porić. Bajramsko molitev je bila pripravljena tudi drugod po Sloveniji, kjer je aktivna islamska skupnost. Nauk hadža, romanja v Meko, nas po besedah Pirc Musarjeve uči, da etične in moralne vrednote predstavljajo “temelj medsebojnega spoštovanja in s tem tudi družbe kot celote”. “Kurban bajram je zato v znamenju premagovanja sebičnosti in krepitve solidarnosti do tistih, ki jim je pomoč potrebna. Vse to odraža našo skupno zavezo, da se lahko z medsebojnim sodelovanjem lažje soočimo z izzivi današnjega sveta,” je po poročanju STA navedla v voščilu.
Katoliška cerkev ostala brez svojega predstavnika
Sicer je prav, da predsednica republike izkaže spoštovanje do drugih ver, a vendarle bi pričakovali, da ne bo pozabljala tudi na najbolj razširjeno veroizpoved v državi. Konec koncev je Evropa, s tem pa tudi Slovenija, nastala na krščanskih temeljih, če tega sami ne bomo spoštovali, ne bo nihče namesto nas. Marsikdo je tako pričakoval, da bo imela Katoliška cerkev svojega predstavnika za nadaljnja štiri leta, še posebej v luči dejstva, da je z Golobovo novelo predviden zgolj en predstavnik verskih skupnosti (prej sta bila dva). A Pirc Musarjeva je izmed predstavnikov registriranih verskih skupnosti imenovala Klaudijo Sedar, ki jo je predlagala Evangeličanska cerkev.
V luči približevanja rojstnemu dnevu naše države je nato sledilo novo razočaranje, saj državnega vrha vključno s predsednico države ni bilo na maši za domovino, čeprav ta predstavlja slovenski dogodek posebnega pomena. Navkljub temu, da je ob tem vendarle treba priznati, da je imela predsednica republike za razliko od premierja Roberta Goloba in predsednice Državnega zbora RS Urške Klakočar Zupančič vsaj opravičljiv razlog za svojo odsotnost, saj se je tedaj mudila v Svetu Evrope v Strasbourgu, je z gostovanjem v oddaji na komercialni TV marsikoga razburila. Gledalec je namreč lahko zlahka dobil občutek, da je bil namen v vzdušje dneva državnosti vnesti duh po partizanstvu in spomin na jugoslovanskega diktatorja Josipa Broza Tita, kar je izredno neprimerno v času, ko se spominjamo dne, ko smo dobili državo in smo si začeli svojo usodo pisati sami.
Ni nastopila proti ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma
V Zboru za republiko so v nedavnem odprtem pismu slovenski javnosti in odgovorni politiki med drugim izpostavili vprašanje, čemu predsednica ignorira verne državljane pri nas. Udeležila se je namreč parade ponosa in izobesila njihovo zastavo, ni pa tudi podprla gibanja za življenje in podobnih civilnih pobud. “Bila je v Vatikanu in na forumu, zakaj ne pride k sveti maši za domovino? Zakaj se odločno ne zavzame za pokop zamolčanih in izkopanih žrtev revolucije, Romov in slovenskih domobrancev in drugih žrtev, podobno kot se zavzema za žrtve holokavsta, Srebrenice itn.”, so bili med drugim tudi kritični, saj si vse žrtve zaslužijo dostojen pokop. Slišati pa tudi ni bilo mogoče, da bi se kritično odzvala v zvezi z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma. Postavili pa so tudi vprašanje, če se bo v luči evtanazije, ki jo forsira vladajoča struja, zavzela za pravico do človeka vrednega življenja vseh in dodali: “Ali nimamo prizadete žrtve in vsi verni ter drugi državljani, ki so nam izročila vere, človeka in naroda sveta, pravice do enakopravne obravnave, ne pa da nas vladajoči izključujejo kot drugorazredne?” Več o pismu tukaj.
Nedvomno pa bo zanimivo videti njeno ravnanje v primerjavi z njenim predhodnikom Borutom Pahorjem ob praznovanju Božiča, ko nam politiki iz levega pola v glavnem želijo kar lepe praznike. Ob začetku mandata je zatrdila, da se bo trudila biti predsednica vseh. A vedno bolj se kaže, da žal ni tako.
Ana Horvat