Kazakhstan je vstopil v novo dobo dekomunizacije. Za razliko od Slovenije, ki jo politično vodstvo vse bolj intenzivno potiska v predosamosvojitveni čas, želi kazahstansko politično vodstvo prekiniti s sovjetsko tradicijo, začenši z navodilom predsednika države, naj se lokalne oblasti izogibajo poimenovanju osebnosti iz Sovjetske zveze.
“Potrebno je ustaviti prakso poimenovanja različnih objektov po osebnostih Sovjetske zveze, katerih življenjepisi so namensko mitologizirani, da bi služili nekaterim osebnim interesom in preferencam,” je dejal Kasim Žomart Tokajev.
Kazahstan se tako predstavlja kot napredna država, vse bolj neobremenjena z lastno totalitarno preteklostjo. Ravno nasprotno se dogaja v Sloveniji, kjer se je izvoljena oblast podala na pot rehabilitacije totalitarne ideologije. V ta namen je sprejela serijo izrazito spornih ukrepov, kot je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ukinitev spominskega dne na žrtve komunističnega nasilja, prisotnost ministrice za kulturo Aste Vrečko na obletnici ustanovitve komunistične partije Slovenije na Čebinah, zavračanje udeležbe vlade na maši za domovino in še bi lahko naštevali.
K totalitarno navdahnjenim projektom bi lahko prišteli tudi izvedeno uzurpacijo javne RTV, za kar so si morali predhodno podrediti sodno vejo oblasti. Prav tako so javno izpričani pritiski na policijo, kjer oblast brezkompromisno kadruje.
Poziv Tokajeva ima širšo ozadje
Poziv predsednika Kazahstana pa ima širše ozadje, poroča Nexta. Njegova država je bila vse od propada Sovjetske zveze v sferi vpliva Ruske federacije. To je vojna v Ukrajini oslabila, zaradi česar je tudi popustil primež, v katerem so držali Kazahstan. Tokajev spremenjene geopolitične razmere, ki jih vse bolj definira rast Kitajske, s pridom izkorišča.
Tako je že pred časom zahteval, da se v državi preneha postavljati spomenike sovjetskim političnim osebnostim, še pred tem pa je podpredsednik vlade Altai Kulginov napovedal spremembo kar 3000 ideološko nastrojenih topografskih imen.
Gal Kovač