“Smo neprofitna organizacija, ki vse od svoje ustanovitve v naravo vrača vse prihodke, pridobljene z upravljanjem v naravi. Že po zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija. Lovci letno opravijo ob tem okoli 600 tisoč evidentiranih prostovoljnih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo. A dandanes lahko vsakdo govori kar povprek o sistemski korupciji in obtožuje lovce,” je v luči obtožb Golobove partnerke kritičen predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač.
Mag. Lado Bradač , predsednik LZS, vrste pavšalnih obtožb, izrečenih s strani Golobove partnerke, ni želel komentirati vrsto pavšalnih obtožb. “Žal so lovci vznemirjeni, razočarani in pozivajo k odločnejšemu odzivu LZS,” je ob tem izpostavil.
So nedobičkonosna organizacija
Čeprav sam razume, da partnerica premierja ne ve, da lovska družina ne deli dobička oziroma prihodkov, se je odločil pojasniti, da so neprofitna organizacija, ki prihodke vse od svoje ustanovitve dalje vračajo v naravo. “Že po Zakonu o društvih smo torej zgolj in le nedobičkonosna organizacija,” navaja in pojasnjuje, da lovci letno opravijo ob tem okoli 600 tisoč evidentiranih prostovoljnih ur v naravi, v loviščih, s katerimi upravljajo. “A dandanes lahko vsakdo govori kar povprek o sistemski korupciji in obtožuje lovce,” je kritičen.
V zvezi s študijo o nutrijah, ki je bila na negativen način omenjena v posnetku, je Bradač pojasnil, da ta obravnava možne rešitve in problem invazivnih vrst, kar nutrije tudi so. “Država je dolžna spoštovati usmeritve EU in jih tudi izpolnjevati. In ne študija, temveč resorno ministrstvo bo moralo najti sredstva in določiti metode reševanja problema v skladu s smernicami EU,” je poudaril in dodal, da pri tem ni nujno potrebno sodelovanje lovcev. Nato je vprašal, kje je teh 539.929,70 evra. Lovske družine po besedah Bradača niso prejele nobenega denarja, čeprav naredijo največ, ko gre za reševanje problematike s to invazivno vrsto živali. “Kje je torej teh 539.929,70 evra? Lovske družine niso prejele nobenega denarja, pa verjetno od vseh naredimo največ za reševanja problemov s to invazivno vrsto. Zato tudi lovce zanima, kje je ta davkoplačevalski denar!?”
Bradač pravi, da se v zadnjem času na svojevrsten način blati lovce, tudi njega osebno. “Ko teče beseda o lovu, upravljanju z medvedom, risom, volkom ali jelenjadjo lovec ne bi smel biti prisoten, kdo pa naj bo? Ko poslušamo te pavšalne obtožbe, ni nikjer nobenih argumentov, s katerimi bi se ovrglo katerokoli strokovno trditev,” izpostavlja in dodaja, da v primeru upravljanja z medvedom celo upravno sodišče potrjuje, da vedo, kaj je trajnostno upravljanje, prav tako pa znajo strokovno in argumentirano obravnavati še tako zahtevne probleme. “Zato sem prepričan, da se bo tudi v primeru nutrij potrdilo, da so bila strokovna izhodišča na projektih, pri katerih so sodelovali znanstveniki (tudi če so v svojem prostem času lovci), pravilna in temeljijo na znanstvenih izhodiščih.”
“V demokratični svobodni družbi je pravica posameznika omejena s pravicami drugih ljudi, ki živimo v tej državi,” je opomnil in izpostavil, da je v akademskih znanstvenih krogih prostor le za “argumentiran strokovni dialog brez pavšalnih obtožb zgolj na podlagi dejstva, ali je posameznik član kakšnega društva, še manj pa, če je član znanstvenostrokovnega sveta organizacije”. Pojasnil je, da v okviru strokovno znanstvenega sveta delujejo strokovnjaki, ki pa niso tudi lovci. “Vsi pa so bili naprošeni, da nam s svojim znanjem pomagajo najti pravo pot pri trajnostnem upravljanju s prostoživečimi živalmi,” je izpostavil in dodal, da je očitno to za nekatere zelo moteče.
Nazaj želijo to, kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto
Za to, da odločitve organov upravljanja Lovske zveze Slovenije temeljijo na strokovnih stališčih, skrbi svet. Svet predstavlja neodvisen in strokovno avtonomen organ, ki s svojim znanjem pripomore k trajnostnemu upravljanju. “Ne potrebujemo nobenega neupravičenega denarja, le vrnite nam to, kar je bilo lovskim družinam neupravičeno odvzeto! Vrnite nam in vsem društvom odvzeta zemljišča. Zemljišča, ki so bila vpisana v zemljiško knjigo kot naša lastnina. Kmetijska zemljišča, na katerih smo imeli njive in travnike za prehranjevanje in krmljenje divjadi. Zemljišča, ki smo jih zakonito kupili in imamo za to dokazila, da smo jih plačali. Pa so bila vseeno odvzeta,” je bil kritičen Bradač.
Kot je pojasnil, je bila v času te vlade oblikovana sprememba zakonodaje, na podlagi katere bi prišlo do vračanja zemlje, ki je bila na neupravičen način odvzeta. Nato pa se je ta del pred odhodom v parlamentarno razpravo črtal. Da je potrebno problem lastninjenja urediti v področni zakonodaji, je sicer zatrdilo tudi sodišče. “Danes se upravičeno sprašujemo: Ali je bilo to črtano zgolj zato, ker gre za lovce oziroma društva? Ko smo skupaj z drugimi zvezami (ribiči, planinci, čebelarji …) pozvali predsednika Vlade, da bi se z njim sestali in mu predstavili argumente, za nas ni imel časa. Zato v imenu vseh oškodovanih društev pozivamo poslance, da nam ob sprejemanju zakona omogočijo, da nam bodo vrnjena vsa zemljišča, ki smo jih plačali, ali pa se nam vrne denar, s katerim smo jih plačali, upoštevaje seveda pri tem tudi vso naše delo, ki smo ga prostovoljno opravili zato, da smo na teh zemljiščih ohranili življenjski prostor vseh prostoživečih živali,” je zaključil.
A.H.