Preden se je začela današnja seja programskega sveta RTVS, so imeli vodeči cele kolobocije. Najprej so se odločali o tem, ali bo seja za javnost odprta ali zaprta. Seveda bi bilo edino pravilno, da javnost ve, kaj se dogaja na državni RTV. V tem duhu so se svetniki tudi odločili. Seja bo odprta za javnost.
Nato pa se je oglasil predsenik Programskega sveta RTV Miran Zupanič in dejal, da on seje na tak način ne bo vodil. Vodenje je zato prepustil svoji namestnici Jelki Stergel. Tudi ta je dejala, da seje ne bo vodila, če bo ta odprta za javnost. Zato so sklicali še drugo glasovanje.
V drugo gre rado – če izsiljuješ svetnike
V drugo pa so svetniki glasovali, da bo seja za javnost zaprta. Tako smo poleg cenzure, ki smo je že vajeni na RTV, dobili še zapiranje pred očmi javnosti. Tako bo edina resnica, ki bo dosegla ušesa gledalcev in poslušalcev, tista, ki jo bodo blagovolili povedati vodje programskega sveta. To, da se vodstvo javne nacionalne televizije zapre pred javnostjo, je sramota svetovnih razsežnosti.
Plačujemo jih popolnoma vsi imetniki električne omarice, oni pa se skrivajo za vrati kot prestrašeni siromaki, ki se bojijo pritiska in vpliva javnosti, ki jih plačuje. Obnašanje svetnikov pa je lahko takšno, ker je RTV prispevek prisilna dajatev, ki zadane vsakega, ne glede na to, ali to televizijo sploh gleda. Megalomanija je očitno popadla tudi vodstvo RTV, ki bi na prostem trgu brez prisilno plačanih milijonov najbrž klavrno propadlo.
A. R.