Čeprav veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic zatrjuje, da je bil odvzem krav s kmetije Možgan upravičen, predsednik sindikata kmetov Anton Medved trdi, da ni tako – nasprotno, prepričan je, da gre za “krajo živali in s tem opozorilo – sedaj so odpeljali krave, naslednji korak bodo stroji in nato že zemlja, vračamo se v 48. leta“, je zgrožen nad dejanjem veterinarske inšpektorice, aktivistke in političarke, za katero pravi, da si je s tem prislužila “grd pečat”.
Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je prepričan, da je bil odvzem živine s kmetije Možgan nezakonit, saj postopek odvzema ni bil pravilno dokumentiran, hkrati pa bi morali kmeta ob ugotovitvi neskladnosti najprej opozoriti in mu dati rok za ureditev neskladnosti. Šele po dveh opozorilih bi sledil prevzem, ki pa v tem primeru ni imel nobene osnove. Pojasnil je, da je normalno, da so bile krave blatne, saj gre za sonaravno rejo, na podlagi njihovega vedenja in videza pa sklepajo, da so v dobri kondiciji in in dobro oskrbovane.
“Trenutno čakamo na odločbo, da vidimo, kakšne so ugotovitve pristojnih služb in revizijo v. d. ministra, in potem bomo ukrepali. Vemo, da je bil postopek nezakonit, škodljiv in ustavno sporen za kmeta, kajti na tem zapisniku ni bilo navedenih ne ušesnih številk ne koliko živali, in kar je najhuje, šlo je za plemenske živali z visoko plemensko vrednostjo. Te so po zadnjih podatkih razselili po celotni Sloveniji na več lokacij, ena aktivistka je kravo celo zapeljala kar k sebi domov,” je dejal predsednik sindikata kmetov, ki dodaja, da je izvedel celo informacijo, da omenjena aktivistka služi 16 evrov na dan za oskrbnino te krave, “zadaj je samo kapital, da bi se na račun kmetov obogatili“, je prepričan.
Ko se potrdi, da je dejansko šlo za nezakonit odvzem živine, se bo moralo kmetu po njegovih besedah “nemudoma živali vrniti nazaj“, potem pa sledi urejanje ostalih zadev. Medved priznava, da na kmetiji Možgan niso bile ravno vse zadeve urejene, kot bi morale biti, in da bo to drugi korak po vrnitvi živine. “Bilo je nekaj stvari za urediti, kar je bilo blata od vode, je pa dejstvo, da gre za sonaravno rejo, kjer so bile živali na paši. Vemo, da je 8 tisoč let nazaj človek zaradi pomanjkanja hrane živali dal v hlev, vendar se živali odlično počutijo, če so v naravi, tudi če so blatne, nič za to,” je dejal in poudaril, da so bile krave v “dobri kondiciji, navajene ljudi, saj, če ste videli, kako so jih lovili – žival, ki ni vajena ljudi, bega, te pa so bile domače”.
V sindikatu na podlagi njihovega vedênja sklepajo, da so bile dobro oskrbovane in menijo, da ni bilo prav nobenega razloga, da se kmetom kar po prvem obisku in pregledu žival odvzame. “Prvo bi morali napisati opozorilo, da v roku 10 ali 14 dni kmet uredi stvari, ki so v neskladju, potem še enkrat in šele tretjič bi sledil odvzem živali,” je pojasnil Medved, ki je prepričan, da gre za “krajo živali in s tem opozorilo – sedaj so odpeljali krave, naslednji korak bodo stroji in nato že zemlja, vračamo se v 48. leta”.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je že večkrat v preteklosti spomnil, da novela zakona o zaščiti živali ne uživa širše podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke in tudi ne zakonodajno-pravne službe DZ. V noveli vidi neposreden napad na kmetijski sektor, saj da je usmerjena le v rejne živali, ne naslavlja pa težav, ki bi jih morala. To je tudi razlog, da so se odločili, da gredo na sodišče po ustavno presojo. Glede napovedi o ustavni presoji je zdaj povedal, da imajo v Državnem svetu pripravljen predlog, ki bo obravnavan 6. decembra, prepričan je, da bo sprejet z veliko podporo, s tem pa podprta tudi ustavna presoja zakona. “Ta se mora revidirati, da se naredi v dobro slovenskega kmeta, kajti to je en velik madež za slovenskega kmeta, slovensko stroko, za politiko pa neizmeren grd pečat za v bodoče”, zaključuje Medved.
Tanja Brkić