Predsednik Vlade Janez Janša se je v četrtek udeležil videokonferenčnega zasedanja voditeljev držav članic EU in šestih držav Vzhodnega partnerstva (Ukrajina, Moldavija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Ukrajina).
Namen konference je bila potrditev strateškega pomena in zavezanosti politiki Vzhodnega partnerstva ter izmenjava mnenj o prihodnjih ciljih te politike na podlagi predloga Evropske komisije o petih dolgoročnih ciljih partnerstva po letu 2020 z namenom krepitve odpornosti regije. Govora je bilo tudi o soočanju s pandemijo covid-19 v regiji.
Predsednik vlade Janez Janša je v svojem nastopu izpostavil strateški in geopolitični pomen Vzhodnega partnerstva za prihodnost Evropske unije. Pri udejanjanju dolgoročne vizije moramo biti v EU bolj osredotočeni in smeli, kot pa smo bili v zadnjih desetih letih. Prihodnosti EU si ni mogoče predstavljati brez vseh držav Zahodnega Balkana in vsaj nekaterih držav Vzhodnega partnerstva kot njenih polnopravnih članic. Pri tem je predsednik vlade opozoril na vsiljene zamrznjene konflikte v regiji, katerih cilj je preprečitev udejanjenja te vizije. Poudaril je, da je vesel, da se bo prihajajoče trio predsedstvo posvetilo tudi Vzhodnemu partnerstvu in organiziralo vrh v marcu v prihodnjem letu, ko bo Svetu EU predsedovala Portugalska.
Rok Krajnc