Specializirano državno tožilstvo je v začetku leta poskrbelo za predvolilno bombico. Zoper tri politike NSi je vložilo obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe položaja. Vse bolj kaže, da je šlo za navaden pravosodni konstrukt – obtožni predlog zoper enega izmed njih, Mateja Tonina, je bil namreč že zavržen.
Spomnimo, februarja je Specializirano državno tožilstvo vložilo obtožni predlog na Okrajno sodišče v Ljubljani zoper štiri politike NSi, nekdanje člane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, in sicer Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja, Jožefa Horvata in Mateja Tonina.
SDT jih je bremenilo zlorabe uradnega položaja po 257. členu Kazenskega zakonika. Zakon naj bi prekršili novembra 2023 med nenapovedanim nadzorom policije po izbruhu afere Dars, ko naj bi preverjali, komu vse je policija prisluškovala.
Več okoliščin je nakazovalo, da gre za predvolilno politično instrumentalizacijo pravosodja, kot smo jo v preteklosti videli že večkrat. Denimo, obtožni predlog je bil vložen v predvolilnem obdobju. Vodja SDT je bila takrat Darja Šlibar, mati predsednice podmladka Gibanja Svoboda Nike Podakar. SDT je sicer maja letos dobilo novo vodstvo.
V NSi so se takrat odzvali, da se je SDT očitno vključilo v predvolilno kampanjo. “Kako predvidljivo! Poslanci NSi so za pregon znova izvedeli iz medijev, potem ko se je v predvolilno kampanjo očitno vključilo še tožilstvo. Vsakič, ko vznikne upanje za desnosredinsko vlado, udarijo po NSi,” so zapisali v NSi.
Vrtovec: opravljali smo svojo dolžnost
Mediji so v petek poročali, da so obtožni predlogi zoper tri obtožene, Vrtovca, Žaklja in Horvata, postali pravnomočni, medtem ko je bil obtožni predlog zoper Tonina zavržen. Slednji je za vest izvedel včeraj zvečer in zadeve ne komentira. Odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani se je sklicevala na tri člene Zakona o kazenskem postopku, in sicer na prvi odstavek 136. člena, prvi odstavek 437. člena in drugi odstavek 277. člena, poroča STA.
Predsednik NSi in minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je v nedeljo na srečanju članov in simpatizerjev NSi v Šentrupertu glede afere dejal, da gre za “umetno ustvarjeno afero, za konstrukt”, s katerim so skušali onemogočiti desno vlado oziroma za konstrukt, uperjen proti takratni opoziciji, ki ima “nalogo, da nadzira tudi obveščevalne službe, ki jih nastavi politična koalicija”. Kot je povedal, so štirje poslanci NSi opravljali zgolj svoje zakonske dolžnosti.
Ž. K.