Poslanci DZ so razpravljali o predlogu resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Janez Janša je resolucijo označil za akt solidarnosti, zunanja ministrica Tanja Fajon pa je že ob vložitvi predloga dejala, da vsaka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda. Resolucijo je predlagal SDS, v vladajoči koaliciji pa je ne podpirajo. V strankah vladne koalicije kljub temu želijo prepričati, da niso prorusko usmerjeni, zbrali smo nekaj dokazov, ki kažejo “drugače”.
DZ danes na izredni seji razpravlja o predlogu resolucije o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem. Resolucijo je predlagala SDS, ki je tudi zahtevala izredno sejo, v vladajoči koaliciji pa je ne podpirajo. DZ o predlogu, ki ga je že prejšnji teden zavrnil odbor za zunanjo politiko, ne bo glasoval, poroča STA. Resolucijo, v kateri je Rusijo označil za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva, je novembra lani sprejel Evropski parlament. Ta je tudi pozval države EU, naj storijo podobno. Doslej naj bi pozivu sledilo šest članic unije. “Dejstvo pa je, da je doslej samo ena država takšno resolucijo zavrnila in to je Slovenija,” je komentiral Janez Janša.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v svojem nagovoru, ki ga je odprla z minuto molka za žrtve vojne, dejala, da je Slovenija nedvoumno na strani Ukrajine. Medtem ko je Fajonova že večkrat pozvala k miru, pa se ji zdi sprejetje resolucije “prilivanje olja na ogenj” in ne nekaj, kar bi lahko ustavilo vojno v Ukrajini. Spomnimo, Fajonovi se tudi omejevanje turističnih vizumov za ruske državljane ni zdelo primerno, po njenem bi bila to tvegana poteza, “ki bi se lahko vrnila kot bumerang”. “To zaostrovanje razmer, posledično tudi prošnja Ukrajine oziroma pogovori Ukrajine za članstvo v zvezi nato, so zelo zaskrbljujoči,” je še ena izmed izjav Fajonove, ki kaže vse prej kot na to, da bi zares podpirala Ukrajino. Poudarila je tudi, da Slovenija ne želi biti usmerjena absolutno antirusko, kot je denimo Poljska.
Ob tem velja še enkrat spomniti, da je Fajonova v Evropskem parlamentu glasovala za odložitev kandidature Ukrajine za vstop v EU. Njeno prorusko naklonjenost je opazila tudi ruska tiskovna agencija TASS, ki je poročala, da slovenska zunanja ministrica ne vidi stabilne Evrope brez Rusije. Podobno je opaziti tudi pri premierju Robertu Golobu, ki je mnenja, da je bilo obsodb ruske agresije s strani Slovenije veliko, zato ni potrebe za nove politične deklaracije. Že pred časom je tudi za BBC povedal, da “če bi z Rusijo sodelovali drugače, vojne morda ne bi bilo”. “Večina prebivalcev Zahodnega Balkana je trenutno na strani Rusije. To moramo upoštevati,” je še dejal.
Še nekoliko bolj jasno prorusko usmerjenost je opaziti v stranki Levica, kjer so toplo pozdravili najavo predsednika vlade, da ne bo novega pošiljanja slovenskega orožja v Ukrajino. Miha Kordiš je že ob začetku ruske invazije na Ukrajino (ponovno) opozarjal na kršitve sporazuma iz Minska v režiji nameščencev Nato pakta v Ukrajini. “Tistega Nato pakta, ki že tri desetletja obkoljuje Rusko federacijo, rožlja z orožjem, režira proksi vojne na njenih mejah in ki mu slovenska politika pomaga s kontingentom v Latviji na misiji zastraševanja,” je še zapisal in okrcal Odmeve, kjer so poročali o tem, da je Rusija tista, ki je prekršila mirovni sporazum. Po mnenju Kordiša ruska vojska nikoli ne bi vstopila v Ukrajino, če bi zaustavili širitev Nato pakta v vzhod in če bi dejansko izvajali sporazum iz Minska.
“Dlje kot konflikt traja, obsežnejše bodo ruske zahteve, ki odsotnost odgovora na vprašanje varnosti in investicijo v vojno kompenzirajo drugače – recimo z novim risanjem meja,” je opozoril sredi junija lani, ko je bilo že zdavnaj jasno, da ima Rusija v načrtu novo risanje meja, morda tudi na drugih območjih, ne le v Ukrajini. “Naj znova izpostavim, da kakršnemukoli sodelovanju v tuji vojni za tuje interese z vsemi štirimi nasprotujemo,” je poudaril Kordiš decembra lani, ko je bila Levica že del vladajoče koalicije in ko se je DZ seznanjal z misijo urjenja ukrajinske vojske, na kateri bo sodelovala tudi Slovenija. Kordiš je glasno nasprotoval tudi temu, da Golob v Ukrajino pošilja tanke.
Milan Kučan je s sopodpisniki na časopis Dnevnik naslovil javno pismo, v katerem so pozvali vlade EU, zvezo Nato in Rusko federacijo, da sedejo za pogajalsko mizo. “Ustavite vojno! Ustavite jo takoj! To moč imate. In to odgovornost,” so zapisali v pismu, katerega podpisnik je bil tudi Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda. Že pred tem pa je skupina podpisnikov ugotavljala, da je “konflikt prestopil stoti dan, da so okupacijske sile že zasedle in nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja ter da vse dosedanje sankcije zoper Putinov režim oz. Rusijo niso niti najmanj omajale njegove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zahodno oboroževanje ukrajinskih sil zagotovo prispeva k moči njihovega odpora, kljub temu pa ni realnih izgledov, da bi ukrajinska vojska lahko v celoti pregnala agresorja s svojega ozemlja. Več sofisticiranega orožja prejme Ukrajina, več ga aktivira tudi Rusija. Tako se vojna podaljšuje in eskalira v dolgotrajno pozicijsko vojno, ki prinaša dolgotrajno pobijanje in uničevanje, s podražitvami energentov in žitaric pa ima za talca Evropo in velik del sveta.”
Čeprav je bilo med levimi intelektualci, ki so se podpisovali pod raznorazna pisma, v preteklosti opaziti tudi Slavoja Žižka, se glede vojne v Ukrajini ni postavil na rusko stran. Še več, večkrat je opozoril, da je prav dobava orožja Ukrajini pripomogla k temu, da se je država do danes obdržala. “Tu se mi zdi tako žalostno, da pacifisti niso niti pripravljeni priznati ene stvari – zdaj, pravijo pacifisti, je fronta bolj ali manj stabilizirana, dajmo si prizadevati za mirovna pogajanja, dajmo Rusiji del Ukrajine. Toda ali se ti pacifisti ne zavedajo, da smo do te stopnje relativne stabilizacije fronte prišli prav zaradi ogromne pomoči Zahoda v Ukrajini?” To je po Žižkovem mnenju paradoks, ki ga niso pripravljeni sprejeti, da je zahodna intervencija odprla priložnost za mir. Spomnimo, Žižek je že pred časom opozoril, da je pacifizem napačen odgovor na vojno v Ukrajini: “Najmanj, kar dolgujemo Ukrajini, je polna podpora, za to pa potrebujemo močnejši Nato.” Pred časom pa je Žižek tudi dejal, da tisti, ki ne podpira Ukrajine nedvoumno, danes ne more biti levičar. A naši “levičarji” se s tem očitno ne strinjajo.
To je jasno pokazala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki edina ni ploskala ob nagovoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ko je govorila o tem, da Putin ne sme zmagati v vojni in da mora zmagati Ukrajina. Da ni ploskala je bilo povsem namenoma, kar je potrdila tudi s svojim komentarjem: “Narative so pomembne in nikoli ne bom ploskala retoriki zmagovanja vojn ampak le njihovega končanja.“
Seveda je opaziti, da je Fajonova v vlogi zunanje ministric nekoliko spremenila retoriko – zavijanje v celofan in govorjenje v prazno njej tako ali tako nikoli ni bilo tuje, pravzaprav niti ne zna “drugače”. Je pa kljub njeni prilagoditvi usmeritvam EU kljub temu še vedno opaziti odmike – ob aretaciji dveh ruskih vohunov še do danes ni povabila na zagovor ruskega veleposlanika. Medtem ko je dejala, da je zadeva resna, je hkrati priznala, da ne vodijo nobene aktivnosti, povezane z aretacijo, prav tako pa niso pošiljali protestne note. Poleg tega je tudi dejstvo, da so nekatere države po začetku vojne v Ukrajini še povečale blagovno menjavo z Rusijo – med njimi tudi Slovenija. Da je po vojni prišlo do ekstremnega povečanja uvoza iz Rusije, smo že pisali. Rast uvoza iz Rusije v Slovenijo najbolj poskočila po menjavi oblasti, znašala je več kot 318 milijonov evrov. Celotna vrednost uvoza iz Rusije se je v letu 2022 približevala milijardi evrov ali pa jo celo presegla. Po podatkih GZS je uvoz iz Rusije znašal 887 milijonov evrov. Za primerjavo: leta 2021 je uvoz znašal 241 milijonov evrov. Zvišala pa se je tudi vrednost izvoza v Rusijo. Ta je leta 2021 znašala 557 milijonov evrov, lansko leto pa 677 milijonov evrov. Da je razloge za ravnanje Fajonove glede veleposlanika iskati ravno v gospodarskih dejavnikih, je špekuliral predsednik NSi Matej Tonin, ki je na Twitterju zapisal (in zraven dodal grafični prikaz blagovne menjave med državami EU in Rusijo): “Morda se tukaj skriva odgovor, zakaj ruski veleposlanik še vedno ni bil poklican na zagovor.”
Sara Kovač